Franc Kralj, 93-letni slovenski letalski veteran in prejemnik Bloudkove plakete, velja za očeta mariborske letalske protitočne obrambe.
Njegova strast se je začela že v otroštvu
Na območju severovzhodne Slovenije že več desetletij deluje protitočna obramba, ki temelji na letalskem zasejevanju nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom. Namen sistema je zmanjšati velikost in škodo zaradi toče, čeprav strokovna javnost ostaja deljena glede njegove dejanske učinkovitosti, poroča Maribor24.
Operativno izvajanje letalske protitočne obrambe vodi Letalski center Maribor, dolgoletni vodja sistema pa je Darko Kralj, ki koordinira polete in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi ter državo. Marsikdo pa ne ve, da je protitočno obrambo v Slovenijo pripeljal njegov oče Franc Kralj, ki je član Letalskega centra Maribor že od leta 1949.
Njegova strast se je začela že v otroštvu na velikem letalskem mitingu: “Takrat sem očetu rekel, da bom pilot, in to se je res zgodilo. Letel sem z vsemi letali, ki jih je imel Letalski center Maribor […] Bil sem vsestranski letalec.” Kasneje je sistem obrambe pred točo prinesel iz sosednje države: “Skupaj z dvema kolegoma smo sistem obrambe proti toči pripeljali iz Avstrije v Maribor.”
Slovenija proti Avstriji: Pomanjkanje podpore in interesa
Medtem ko ima Avstrija vrhunsko organiziran sistem z devetimi letali, slovenska obramba, ki jo danes vodi Francev sin Darko Kralj, še vedno sloni na entuziastih in enem samem letalu. Franc Kralj razlog za to vidi v politiki: “Zaradi oblasti. Za takšen projekt je pri nas premalo interesa. V Avstriji imajo podporo fakultet, raziskovalnih ustanov, klubov in zasebnega sektorja in kmetov. Pri nas pa delo pogosto temelji na navdušencih […] Za učinkovito zaščito območja, ki ga pokrivamo, bi potrebovali vsaj štiri ali pet letal.”
Mit o škodljivosti srebrovega jodida
Sistem deluje na osnovi zasejevanja oblakov s srebrovim jodidom, kar pa v javnosti in med institucijami včasih sproža neutemeljene pomisleke glede ekologije. Kralj tezo o nevarnih količinah kemikalij odločno zavrača z zanimivo primerjavo: “Čeprav je ta koncentracija zelo majhna, se pogosto srečujemo s pomisleki različnih institucij […] Letimo recimo na območju 20 krat 20 kilometrov, v višino do 2.500 metrov, izračunajte si, za kako malo potrošnjo gre. Tega kemikom ne moremo dokazati. S srebrno žlico pojeste več srebra.”
Nevarni poleti v osrčje neviht
Delo protitočnega pilota je izjemno tvegano, saj zahteva letenje v najhujših vremenskih pogojih, kjer vladajo brutalne turbulence. Kralj se spominja dveh bližnjih srečanj s smrtjo, ko so zračni tokovi popolnoma prevzeli nadzor nad letalom: “Zgodilo se je, da so mi ti tokovi nad Muro letalo postavili v navpičen položaj. A, ostal sem živ.” Druga grozljiva izkušnja pa se mu je zgodila nad Pesniško dolino: “Nastala je močna turbolenca in letalo je začelo padati proti zemlji. Bil sem na 2.000 metrih, letalo sem uspel obvladati šele na 200 metrih. Še nekaj sekund in me več ne bi bilo.”
Celoten članek lahko preberete tukaj.
