Evropski kmetje se soočajo z vse večjim pritiskom na poslovanje. Odkupne cene kmetijskih pridelkov se znižujejo, medtem ko se stroški energije, gnojil in drugih surovin, potrebnih za pridelavo hrane, zvišujejo. Na težave opozarjajo tudi slovenski kmetje, ki poudarjajo, da nižje plačilo za njihove pridelke ne pomeni nujno tudi nižjih cen na trgovskih policah.
Podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da so bile cene kmetijskih pridelkov v drugem četrtletju letošnjega leta v Evropski uniji v povprečju za 5,8 odstotka nižje kot v enakem obdobju lani. To je že tretje zaporedno četrtletje z medletnim padcem. Hkrati so se cene proizvodov in storitev, ki jih kmetje potrebujejo za delo, med drugim energije, gnojil in krme za živali, zvišale za 4,7 odstotka, piše Euronews.
Najbolj se je pocenilo mleko, energenti in gnojila so dražji
Med posameznimi kmetijskimi proizvodi je najbolj izstopalo mleko. Povprečna odkupna cena mleka v Evropski uniji se je v drugem četrtletju medletno znižala za 16,6 odstotka, cene žit pa za 5,6 odstotka.
Na drugi strani so se energenti in maziva podražili za 22 odstotkov, gnojila in sredstva za izboljšanje tal pa za 13,4 odstotka. Kmetje tako za pridelavo hrane porabijo več denarja, čeprav za svoje izdelke v povprečju prejmejo manj.
Cene kmetijskih proizvodov so se znižale v 20 državah članicah EU. Največji padec so zabeležili na Danskem, in sicer za 17,2 odstotka, sledila je Irska s 16,2-odstotnim znižanjem. Stroški kmetijskih vložkov so se medtem zvišali v vseh članicah, najbolj v Litvi, za 16,4 odstotka, in Romuniji, za 11,7 odstotka.
Zaradi višjih stroškov goriva in gnojil so nezadovoljstvo izrazili tudi kmetje v posameznih državah. V Španiji so zahtevali nujno pomoč zaradi dražjega dizelskega goriva in gnojil, v Franciji pa so visoke cene goriva spodbudile proteste kmetov in blokade ribičev.
Tudi slovenski kmetje opozarjajo na vse nižje odkupne cene
S podobnimi težavami se sooča tudi slovensko kmetijstvo. Predstavniki kmetov so v začetku oktobra opozorili, da se odkupne cene številnih kmetijskih proizvodov znižujejo, medtem ko so stroški pridelave visoki oziroma še naraščajo.
Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je poudaril, da slovenski kmetje niso odgovorni za morebitne podražitve hrane v trgovinah. Po njegovih besedah se je odkupna cena mleka pri pridelovalcih v enem letu znižala za približno četrtino, krompir se je pocenil za okoli šest odstotkov, sadje pa za osem odstotkov. Težave imajo tudi prašičerejci, saj odkupne cene svinjskega mesa padajo že več kot leto dni.
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak je opozoril tudi na majhen delež, ki ga kmet prejme pri končni ceni nekaterih živil. Kot primer je navedel kruh. Povprečna cena kilograma kruha je lani znašala 3,84 evra, kmet pa je za pšenico prejel približno 20 centov.
Predstavniki kmetov opozarjajo, da se zaradi negotovosti, naravnih nesreč in vse manjših prihodkov slabša tudi dolgoročna perspektiva slovenskih kmetij. Podgoršek je ob tem poudaril, da je treba pri razpravi o cenah hrane upoštevati celotno prehransko verigo, saj znižanje odkupnih cen ne pomeni samodejno tudi nižjih cen za potrošnike.
EU napovedala pomoč, Slovenija razpravlja o dodatnih sredstvih
Na ravni Evropske unije so se visokih stroškov pridelave lotili tudi pristojni ministri. Evropska komisija je julija napovedala 540 milijonov evrov pomoči za kmete, ki jih je najbolj prizadela gospodarska škoda zaradi višjih stroškov gnojil in energije, povezanih s krizo na Bližnjem vzhodu. Franciji je bilo namenjenih približno 107,1 milijona evrov, Španiji pa 50,2 milijona evrov. Ministri so konec septembra razpravljali tudi o dolgoročnejših ukrepih za izboljšanje dostopnosti gnojil in krepitev evropske oskrbe.
V Sloveniji je za kmetijski resor v letu 2027 predvidenih 659,16 milijona evrov, kar je 10,7 milijona evrov več kot v veljavnem proračunu. Dodatna sredstva naj bi bila namenjena predvsem obveznostim iz skupne kmetijske politike. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je zvišanje pozdravila, hkrati pa opozorila na zmanjšanje sredstev za nadzor varnosti hrane in spremljanje bolezni živali. V opoziciji so medtem ocenili, da dodatna sredstva glede na trenutne težave v kmetijstvu ne zadoščajo, zlasti ob vse večjih potrebah po prilagajanju podnebnim spremembam.
