Izpusti žveplovih in dušikovih oksidov so se v EU od leta 2015 do lani zmanjšali za tri do pet odstotkov letno, najbolj v industriji in cestnem prometu. Industrijski izpusti žveplovih oksidov so se zmanjšali za 59 odstotkov, dušikovih oksidov pa za 39 odstotkov. Izpusti dušikovih oksidov v cestnem prometu so upadli za 40 odstotkov, količina delcev PM 2,5, nastalih v cestnem prometu, pa za 34 odstotkov.

Kot so poudarili v Copernicusu, izboljševanje kazalnikov potrjuje učinkovitost evropskih politik za zmanjšanje izpustov onesnaževal zraka. Pripisujejo ga tudi tehnološkemu napredku.

Vplivi izrednih dogodkov

Opozorili pa so na vplive izrednih dogodkov, kot so bili požari v Španiji in na Portugalskem avgusta lani. “Ti so pokazali, kako tesno so ti nevarni dogodki povezani s kakovostjo zraka. Poleg zvišanja ravni škodljivih delcev je ogenj prispeval tudi k zvišanju ravni površinskega ozona na severu Portugalske in v Španiji,” so zapisali.

Problematične so tudi nadpovprečno nizke temperature, ki jih zaradi dodatnega ogrevanja predvsem v manj razvitih delih Evrope spremljajo dodatni izpusti iz individualnih kurišč.

Na kakovost zraka vplivajo tudi vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi

Poleg tega je Evropo lani večkrat zajel oblak saharskega prahu, ki je občutno prispeval k zvišanju ravni delcev PM 10. “To izpostavlja pomen razumevanja tako naravnih kot antropogenih virov pri ocenjevanju kakovosti zraka,” so navedli v Copernicusu.

Opozorili so še na vplive, ki jih imajo na kakovost zraka vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi, pa tudi temperaturni obrat v zimskem času.

Poudarili so, da se ponavljajoče težave pri zagotavljanju kakovosti zraka kažejo na istih območjih, kar po njihovih besedah kliče po dodatnih ukrepih. Zagotoviti jih je mogoče tudi v okviru projektov, sofinanciranih z evropskimi sredstvi, so spomnili.

STA