Vlada Roberta Goloba, ki je ob nastopu obljubljala visoke standarde integritete in strokovnost, se je v svojem mandatu soočila s številnimi pretresi. Namesto mirnega vladanja so naslovnice polnilne afere, ki so segale od spornih nepremičninskih poslov in nenavadnih nakupov tehnološke opreme do sumov korupcije v državnih podjetjih. Predstavljamo šest ključnih afer, ki so najbolj zamajale zaupanje javnosti. Katera se vam zdi najbolj sporna? Glasujte v spodnji anketi.
Loading ...Afera Litijska
Nakup sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, ki je znašal kar 7,7 milijonov evrov, je ena najbolj odmevnih afer, ki je odnesla pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan. Računsko sodišče je ugotovilo, da je finančno ministrstvo Klemna Boštjančiča nezakonito prerazporedilo sredstva za nakup, ki se je zgodil konec leta 2023, pri čemer so bile ugotovljene manipulacije s cenitvami in velikostjo prostorov.
Nakup 13 tisoč prenosnih računalnikov … za koga?
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je kupilo 13.000 računalnikov, ki so nato ostali v skladišču, kar je sprožilo vprašanja o smotrnosti porabe javnih sredstev. Za računalnike naj bi odšteli več kot 6 milijonov evrov, glavna težava pa ni bil le nakup sam, temveč dejstvo, da računalniki mesece niso našli poti do uporabnikov. Ostali so zaprti v skladišču, medtem ko je ministrica Emilija Stojmenova Duh trdila, da gre za opremo za socialno ogrožene.
Nakup in postavitev vetrne elektrarne
Konec leta 2025 je javnost pretreslo razkritje v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM). V okviru 3-milijonskega projekta za postavitev vetrnih elektrarn so iz Turčije nabavili opremo, ki je bila predstavljena kot nova. V resnici so kupili staro in močno poškodovano vetrnico, ki sploh ni bila primerna za obratovanje. Zaradi objektivne odgovornosti in spornega nakupa je decembra 2025 odstopil direktor DEM Damjan Seme, afera pa je odprla vprašanje o nadzoru nad investicijami v energetskem sektorju.
Dars in kovčki z gotovino
Jeseni 2023 je slovensko javnost šokiralo domnevno sistemsko pobiranje podkupnin pri poslih z Darsom. Vpleteni naj bi bili posredniki, ki so v imenu politično nastavljenih kadrov zahtevali “provizije” za pridobitev donosnih poslov. Razkritja so privedla do odstopa predsednika uprave Darsa Valentina Hajdinjaka, afera pa je močno obremenila stranko NSi in koalicijske odnose, saj so se vrstili očitki o zakulisnem delovanju lobijev.
Milijonska afera na Slovenskih železnicah
Milijonska afera na Slovenskih železnicah (SŽ) je razkrila globoko zakoreninjene nepravilnosti v odvisnih družbah. Šlo je za sistem fiktivnih terjatev, s katerimi so se iz podjetja izčrpavala sredstva za storitve, ki niso bile nikoli opravljene. Preiskave so pokazale, da je nadzorni mehanizem znotraj državnega giganta popolnoma odpovedal, kar je povzročilo za več milijonov evrov neposredne škode davkoplačevalcem.
Star-Solar in vprašanje premierjeve zasebne dejavnosti
Afera se osredotoča na sume spornega financiranja predvolilne kampanje Gibanja Svoboda prek družbe GEN-I in poslovanja premierjevega podjetja Star Solar z državno družbo Borzen. Da bi preprečili delo parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo je predlagal državni svet, so poslanci koalicije sprejeli novelo zakona, ki omogoča presojo ustavnosti preiskave še pred njenim začetkom. Kritiki opozarjajo na politične manevre in blokado nadzornih institucij, saj ustavno sodišče o zadevi še ni odločilo, komisijo pa vodi poslanec Gibanja Svoboda, ki naj bi preprečeval zaslišanje premierja Roberta Goloba.
Številne afere
Mandat vlade Roberta Goloba so zaznamovali dogodki, ki so močno načeli obljubljeno politično etiko. Od Litijske do Star-Solarja, vsaka izmed teh afer je prispevala k občutku, da so stari vzorci delovanja v slovenski politiki še kako živi. Ali bodo te lekcije prinesle večji nadzor nad javnim denarjem, pa bo pokazal čas – in volivci na naslednjih volitvah.
