Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je s predlogom o “mega referendumskem dnevu”, na katerem bi poleg lokalnih volitev odločali tudi o članstvu Slovenije v Natu, znova odprl vprašanje neposrednega odločanja državljanov. A medtem ko politiki razpravljajo o morebitnem glasovanju o zavezništvu, se v ozadju že odvija druga referendumska zgodba, ta o tem, kdo sploh ima pravico sodelovati na lokalnih volitvah. In prav ta zgodba postavlja zanimivo vprašanje: ali bi na morebitnem referendumu o Natu lahko glasovali tudi tujci, ki v Sloveniji živijo in delajo že desetletja?
Ozadje: Sprememba zakona o lokalnih volitvah
Državni zbor je 15. junija 2026 sprejel novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero je po 24 letih državljanom tretjih držav, torej tistim iz držav zunaj Evropske unije, odvzel volilno pravico na lokalni ravni. Spremembo so predlagale stranke SDS, NSi, SLS, Fokus, Resnica in Demokrati , medtem ko so ji nasprotovale Gibanje Svoboda, SD, Levica in Vesna.
Po stari zakonodaji so imeli pravico voliti na lokalnih volitvah poleg slovenskih državljanov in državljanov EU tudi tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Novela te pravice odpravlja za približno 100.000 prebivalcev Slovenije, ki nimajo slovenskega državljanstva.
Referendum o spremembi zakona
Pobudniki, med katerimi so Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo AKD Liria, so že vložili podpise za začetek referendumskega postopka. Prvopodpisana Svetlana Slapšak je dejala:
“Prejšnji ponedeljek so poslanci in poslanke odvzeli volilno pravico več kot sto tisoč prebivalcem Republike Slovenije. Mi mislimo, da je to narobe”.
Za razpis referenduma morajo pobudniki v 35 dneh zbrati 40.000 overjenih podpisov. Če jim bo to uspelo, bo zakon do zaključka referendumskega postopka zadržan, kar pomeni, da bi jesenske lokalne volitve lahko potekale še po starem zakonu, z volilno pravico za tujce.
Ustavnopravni pomisleki
Socialni demokrati opozarjajo na ustavnopravno spornost novele. Kot so sporočili, strokovna javnost ugotavlja, da predlagatelji “za odvzem volilne pravice niso navedli nobenega prepričljivega razloga niti javnega interesa, ki bi tak poseg lahko upravičil”. Opozarjajo na vprašanja skladnosti z načelom enakosti pred zakonom in načelom zaupanja v pravo. Prav tako so na spornost opozorili pri Varuhu človekovih pravic in v Svetu Evrope.
V SDS, kjer so zakon predlagali, pa menijo drugače. Poslanec Luka Simonič je poudaril: “Moramo vedeti, da volilna pravica ni samo po sebi danost, ampak je to neka odgovornost do države. In s tem, ko imaš ti državljanstvo, prevzemaš tudi odgovornosti”.
Vprašanje za bralce: Kdo naj odloča o Natu?
Glede na to, da tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji (razen državljanov EU) po novem ne bodo mogli več voliti na lokalnih volitvah, se postavlja vprašanje: Ali bi morali imeti tujci, ki v Sloveniji živijo in delajo že vrsto let, pravico sodelovati na referendumih o ključnih državnih vprašanjih, kot je članstvo v Natu?
