Bolivijsko tožilstvo je danes izdalo nalog za aretacijo nekdanjega socialističnega predsednika Eva Moralesa zaradi domnevne vpletenosti v protivladne proteste, ki so maja in junija ohromili državo. Nekdanjega predsednika, ki je Bolivijo vodil od leta 2006 do 2019, preiskujejo zaradi šestih kaznivih dejanj, med njimi terorizma in oborožene vstaje.
Obtožbe v povezavi s protesti
Nalog za aretacijo, ki ga je izdal protikorupcijski tožilec Brayan Melgar, temelji na ovadbi, ki so jo v začetku julija vložili civilni voditelji iz Santa Cruza, naknadno pa se ji je pridružilo tudi notranje ministrstvo. Moralesa poleg terorizma in oborožene vstaje obtožujejo še napada na varnost prometnih sredstev, kriminalne združbe, javnega spodbujanja k kaznivim dejanjem in napada na varnost javnih storitev.
Protesti in zapore cest so trajali sedem tednov, od maja do junija, ko so kmetje iz La Paza in Bolivijska delavska centrala (COB) z blokadami glavnih prometnic v zahodnem in osrednjem delu države zahtevali odstop predsednika Rodriga Paza. Blokade so povzročile pomanjkanje hrane, goriva in medicinskega kisika v več mestih, po ocenah pa so zahtevale najmanj 16 smrtnih žrtev, od tega 13 zaradi nezagotovljene pravočasne zdravniške oskrbe. Materialna škoda je presegla tri milijarde dolarjev.
Morales zavrača obtožbe
Nekdanji predsednik je obtožbe ostro zavrnil in jih označil za politično motivirane. V odzivu na družbenem omrežju X je zapisal:
“Ne bodo nas zastrašili. Skušajo nas obtožiti za proteste, da bi prikrili resnično dramatično situacijo v Boliviji: globoko družbeno in gospodarsko krizo”.
Dodal je, da vlada s političnim preganjanjem ne bo rešila težav, ki jih je sama povzročila .
Čeprav Morales zanika, da bi neposredno pozival k Pazovemu odstopu, je 24. maja na omrežju X zapisal, da ima predsednik pred konflikti le “dve poti”: “militarizirati” državo ali v 90 dneh razpisati predčasne volitve. Paz je nato 20. junija razglasil izredno stanje in na ceste poslal vojsko ter policijo, da bi odstranili zapore in obnovili promet.
Dodatne obtožbe in pripor
Morales se od oktobra lani nahaja v svoji politični trdnjavi v regiji Chapare v osrednji Boliviji, kjer ga varujejo številni podporniki. Tam se skriva že pred drugo aretacijsko odredbo v zvezi s preiskavo obtožb o trgovini z ljudmi, v kateri ga bremenijo razmerja s petnajstletnico v času njegovega predsedniškega mandata. Maja ga je sodišče v Tariji zaradi neodzivanja na pozive razglasilo za upornika in izdalo nov nalog za prijetje. Morales vse obtožbe v tej zadevi prav tako zanika.
Predsednik Paz je napovedal morebitno varnostno operacijo v Moralesovi trdnjavi, vendar ni navedel, kdaj bi se ta lahko začela.
