Na presvetljenih delih pohorskih iglastih gozdov, predvsem na sončnih posekah in ob gozdnih poteh med 1000 in 1500 metri nadmorske višine, v tem času uspeva precej borovnic.
Borovnice niso namenjene le nabiralcem
Ker imajo borovnice rade kisla tla, ki so na Pohorju zelo pogosta, jih je največ na območjih okoli Ribniške koče in Ribniškega jezera, pri Lovrenških jezerih, na planjah med Roglo in Peskom, v okolici Črnega jezera ter na travnatih jasah okoli Areha in Žigartovega vrha, poroča Maribor24.si.
Letošnji pridelek je sicer precej raznolik. Na določenih nadmorskih višinah je pozno spomladanski sneg letino precej zmanjšal, na nekaterih drugih območjih pa so borovnice kljub temu obrodile povsem normalno.
Vodja Regijskega parka Pohorje, Andrej Grmovšek, ob tem opozarja, da borovnice niso namenjene le nabiralcem, temveč imajo ključno vlogo v naravnem ekosistemu. Predstavljajo namreč izjemno pomemben vir hrane za divjega petelina in ruševca, ki spadata med najbolj ogroženi živalski vrsti na Pohorju.
Komercialno nabiranje strogo prepovedano
V Regijskem parku Pohorje je nabiranje gozdnih sadežev, kot so borovnice in gobe, dovoljeno zgolj za lastne potrebe, medtem ko je komercialno nabiranje strogo prepovedano. Še posebej striktne omejitve veljajo v prvem varstvenem območju parka, ki obsega gozdne rezervate, na primer na območju Lovrenških jezer od Mulejevega vrha naprej.
Na teh območjih je vsakršno nabiranje prepovedano. Čeprav so meje označene s tablam in dvema modrima vodoravnima črtama na drevesih, jih obiskovalci v naravi pogosto spregledajo, zato so vsi zemljevidi in podrobnejše informacije dostopni na spletni strani parka ter na zemljevidu.
Kljub prepovedim se nepravilnosti na terenu še vedno dogajajo
Prekomerno nabiranje in uporaba pripomočkov, kot so grablje ali stroji, imata izjemno škodljive posledice za naravo. Vodja parka Andrej Grmovšek opozarja, da so borovnice ključen vir hrane za ogrožena divjega petelina in ruševca. Kljub prepovedim se nepravilnosti na terenu še vedno dogajajo, zato naravovarstveniki obiskovalce pozivajo k odgovornosti.
Zato obiskovalce pozivamo, da, kadar jih ti modri sadeži premamijo, naberejo nekaj borovnic za, kot rečemo, v usta, prekomerno nabiranje in nabiranje v prvem varstvenem območju parka pa opustijo ter s tem prispevajo k ohranjanju dragocene pohorske narave, kjer še živijo redke in ogrožene vrste ptic, kot sta divji petelin in ruševec.”
Celoten članek lahko preberete tukaj.
