Človeški poleti v vesolje združujejo narode in navdihujejo nove generacije, je ob današnjem obisku ljubljanske Fakultete za strojništvo poudaril madžarski astronavt Tibor Kapu. Slovenijo vidi kot državo z velikim potencialom ter izrazil upanje, da bi tudi sama kmalu doživela svoj “združujoči trenutek” ob poletu lastnega astronavta.
Kapu je v Ljubljano prišel skupaj s kolegom Gyulo Cserenyijem, rezervnim astronavtom madžarskega programa HUNOR. Dogodek sta organizirali Slovenska vesoljska pisarna in Veleposlaništvo Madžarske, namenjen pa je bil predvsem študentom in strokovni javnosti.
20 dni na Mednarodni vesoljski postaji
Tibor Kapu je lani kot raziskovalni astronavt madžarskega programa HUNOR v okviru misije Axiom Mission 4 na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) preživel skupno 20 dni.
“En dan smo potrebovali za prihod na postajo, 18 dni smo delali na njej, en dan pa za vrnitev,” je dejal. Na postaji je izvajal številne znanstvene poskuse v sodelovanju z madžarskimi raziskovalnimi institucijami in industrijo.
Misijo je vodila izkušena ameriška astronavtka Peggy Whitson, posadka pa je bila izrazito mednarodna, poleg Kapuja so v njej sodelovali še astronavti iz Poljske, Indije in ZDA.
“To kaže, kako resno jemljemo mednarodno sodelovanje,” je poudaril Kapu.
45 let med dvema madžarskima poletoma
Kapu je predstavil razvoj madžarskega vesoljskega programa, ki se je začel pred skoraj štirimi desetletji. Spomnil je na prvega madžarskega astronavta Bertalana Farkasa, ki je v vesolje poletel leta 1980.
“To je velika vrzel, kar 45 let, ki je ne želimo ponoviti,” je dejal Kapu in poudaril, da je njegov lastni polet pomenil šele drugo madžarsko misijo v zgodovini.
Opisal je zahteven, več kot triletni proces izbora in usposabljanja astronavtov ter dodal, da želijo te izkušnje deliti tudi s Slovenijo.
“Slovenija ima veliko znanja in potenciala”
Ob obisku v Ljubljani ga je, kot je dejal, navdušila ambicioznost slovenskih študentov in razvoj na področju sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo (Esa).
“Vidim, da imate veliko znanja in potenciala. To je nekaj, kar nas navdihuje,” je povedal.
Poudaril je, da prav mednarodno sodelovanje, vztrajen razvoj kadrov in dolgoročna vlaganja omogočajo, da država zgradi pogoje za lastnega astronavta.
“Ko država pošlje svojega astronavta v vesolje, je to trenutek, ki združi cel narod. To želim tudi Sloveniji,” je sklenil.
Njegov kolega Gyula Cserenyi, ki je kot rezervni astronavt prav tako aktivno vključen v madžarski vesoljski program HUNOR, je v izjavi poudaril pomen mednarodnega sodelovanja.
“Države moramo sodelovati in se učiti druga od druge. Madžarska in Slovenija sta sosedi, zato je še toliko pomembneje, da krepimo vezi in skupaj razvijamo projekte,” je dejal ter izrazil upanje na še več skupnih pobud v prihodnje.
Slovenska vesoljska pisarna: Hitro razvijajoč se sektor
Vodja Slovenske vesoljske pisarne Tanja Permozer je poudarila, da Slovenija kot polnopravna članica Ese veliko vlaga v izobraževanje in razvoj kadrov.
“Eden ključnih stebrov slovenske vesoljske strategije je podpora mladim, bodočim inženirjem in strokovnjakom,” je dejala.
Po njenih besedah se vesoljski sektor v Sloveniji hitro razvija, pri čemer sodelujejo univerze, raziskovalni inštituti in podjetja. “Ponosni smo na dosežke in rast tega področja,” je dodala.
Tovrstni obiski navdihujejo mlade
Prodekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani Miha Brojan je izpostavil pomen tovrstnih obiskov za navdih mladih.
“Velika čast je gostiti mednarodne astronavte, saj lahko študentom pokažejo, kaj vse je mogoče doseči,” je dejal.
Vesoljske misije po njegovih besedah niso le poleti, temveč tudi ogromno dela na Zemlji, od razvoja tehnologij do inženirskih rešitev. Ob tem je poudaril, da prav sodelovanje v evropskih vesoljskih programih mladim odpira vrata v vrhunske inženirske projekte.
