Na Okrožnem sodišču v Novem mestu je za danes dopoldne predviden predobravnavni narok za Samireja Šiljića, obtoženega povzročitve smrti 48-letnega Novomeščana Aleša Šutarja. Šiljić, ki na sojenje čaka v priporu, se bo na naroku lahko izrekel o krivdi, obramba in tožilstvo pa bosta pred nadaljevanjem verjetno podali še dodatne dokazne predloge.
Kazen od 3 do 15 let zapora
Okrožno državno tožilstvo Šiljiću očita povzročitev posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt, za kar je po kazenskem zakoniku zagrožena kazen od treh do 15 let zapora.
Na predobravnavnem naroku se lahko obtoženi izreče o krivdi, obramba in tožilstvo ponavadi podajo še dodatne dokazne predloge, sodišče pa predstavi načrt poteka sojenja. Lahko se tudi zgodi, da obtoženi s tožilstvom sklene dogovor in krivdo prizna, kar pa je v tem primeru po mnenju poznavalcev malo verjetno. Zadevo bo sicer vodil okrožni sodnik Peter Žnidaršič.
Pravnomočna obtožnica
Tožilstvo je obtožnico zoper Šiljića vložilo sredi marca. Ker se njegov zagovornik Dušan Medved nanjo ni pritožil, je kmalu postala pravnomočna. Šutarja naj bi Šiljić napadel 25. oktobra lani, ko je pred klub Lokalpatriot, kjer se je ravno zaključevala zabava, prišel iskat sina. Po izpovedi prič naj bi ga udaril, zaradi česar naj bi Šutar padel in z glavo udaril ob tla.
Policija je v zvezi z napadom sprva prijela Šiljićevega bratranca, a ga je sodišče po zaslišanju več prič, ki so izpovedale, da naj bi Šutarja v resnici napadel Šiljić, decembra lani izpustilo iz pripora. Kmalu zatem je na predlog tožilstva sodišče odredilo pripor za Šiljića.
10.000 glavi protest
Kljub temu tožilstvo sprva priprtega Šiljićevega bratranca še vedno obravnava kot osumljenca. Kot so v četrtek za STA pojasnili na tožilstvu, po opravljeni sodni preiskavi odločitve o tem, ali bodo nadaljevali pregon zoper njega, še niso sprejeli, naj bi jo pa kmalu.
Šutarjeva smrt je bila sicer povod za množičen protest, na katerem je okoli 10.000 ljudi 28. oktobra lani opozorilo na nereševanje romskih vprašanj, skupaj s protestom pa je bila tudi povod za sprejetje t. i. Šutarjevega zakona, ki je prinesel nekatere spremembe zakonodaje, ki zadevajo tudi romsko skupnost. Tako Šiljić kot njegov bratranec sta namreč pripadnika romske skupnosti.
