Po vrsti škandalov, povezanih s spletnimi platformami, od primera Gisèle Pelicot, kjer je moški prek anonimnega klepetalnega portala Coco novačil posiljevalce, do množičnega spletnega nadlegovanja in trgovine z otroško pornografijo se vse glasneje zastavlja vprašanje: Ali je čas za konec spletne anonimnosti?
Več držav, vključno s Francijo, Nemčijo in Južno Korejo, že uvaja ali razmišlja o zakonih, ki bi zahtevali obvezno identifikacijo uporabnikov z osebnim dokumentom (osebna izkaznica, potni list ali digitalno potrdilo) pred ustvarjanjem katerega koli spletnega profila na družbenih omrežjih, forumih, klepetalnih sobah in celo spletnih straneh za odrasle.
Kaj predvideva predlog zakona?
Predlog, ki so ga na ravni EU prvič resneje omenili po decembru 2024 (po obsodbi Dominiqua Pelicota), v grobem vključuje:
| Element | Opis |
| Obvezna registracija | Vsak nov uporabnik spletne storitve (družbeno omrežje, forum, klepet, aplikacija za zmenke, spletna stran za odrasle) mora pred registracijo predložiti osebni dokument. |
| Preverjanje identitete | Platforme bi morale uvesti sistem preverjanja (npr. video klic z uradnim dokumentom ali povezava z digitalno identiteto, izdano s strani države). |
| En profil = ena identiteta | Uporabnik ne bi mogel imeti več anonimnih ali lažnih profilov (t.i. “sock puppet” računov). |
| Kazenske sankcije | Za platforme, ki ne bi izvajale preverjanja, bi sledile visoke denarne kazni; za uporabnike z lažnimi identitetami pa kazenska odgovornost. |
| Izjeme | Za anonimne objave na javnih forumih (npr. anonimne priče, žrtve nasilja) bi obstajale izjeme prek posredniških organov (npr. novinarji, nevladne organizacije). |
Zakaj bi bil tak zakon nujen?
Zagovorniki, med njimi francoska visoka komisarka za otroke Sarah El Hairy in številne žrtve spletnega nasilja, poudarjajo, da anonimnost ni pravica, če služl kot ščit za posiljevalce, trgovce z otroki in sovražni govor. Če se morate izkazati, preden kupite alkohol ali vstopite na letalo, zakaj ne tudi preden pošljete grozilno sporočilo?
Ključni argumenti za so predvsem za preprečevanje kaznivih dejanj, saj se večina spletnih zlorab (grooming, grožnje, trgovina z ljudmi, iskanje žrtev posilstev) dogaja pod krinko anonimnosti. Pomembno je tudi za prevzemanje odgovornosti za govor. Ko ljudje vedo, da jih je mogoče identificirati, so manj nagnjeni k sovražnemu govoru, grožnjam in lažnim obtožbam.
Predvsem lahko deluje kot zaščita otrok. Pedofili in trgovci z otroki se skrivajo za lažnimi profili. Obvezna identifikacija bi onemogočila množično ustvarjanje lažnih računov za zalezovanje mladoletnikov.
Tako pa bi se lahko tudi zmanjšala količina dezinformacij. Boti in lažni profili, ki širijo propagando in lažne novice, bi bili močno omejeni.
Zakaj bi bil tak zakon nevaren?
Nasprotniki, med njimi številne organizacije za človekove pravice (Amnesty International, EDRi, Electronic Frontier Foundation) in nekateri evropski poslanci, opozarjajo na tveganja obveznih identifikacij za vsak spletni profil, saj bi ustvarila najobsežnejši sistem nadzora v zgodovini demokracij. Države bi vedele, kaj berete, s kom se pogovarjate, katere skupine podpirate. To je sanjska naloga za avtoritarne režime.
Ključni argumenti proti so možno tveganje za žrtve nasilja. Žrtve družinskega nasilja, političnih preganjanj, novinarji, žvižgači (whistleblowerji) in aktivisti v avtoritarnih režimih so odvisni od anonimnosti. Če bi morali razkriti identiteto za vsak profil, bi tvegali življenje.
Prav tako ustvarja prostor za vdor v zasebnost. Država in platforme bi imele popoln pregled nad tem, kdo kaj počne na spletu. Podatki bi lahko bili zlorabljeni, za politično preganjanje, izsiljevanje, diskriminacijo pri zaposlovanju. Daje vam lahko tudi lažni občutek varnosti. Storilci kaznivih dejanj bi še vedno lahko uporabljali ukradene ali ponarejene dokumente, VPN, Tor ali tuje platforme, ki zakona ne spoštujejo. Kazniva dejanja bi se le preselila na bolj skrite dele spleta.
Prav tako se bi lahko ustvarilo izključevanje ranljivih skupin. Brezdomci, starejši, begunci, ljudje brez veljavnih osebnih dokumentov bi bili izključeni iz spletnega življenja, kar je danes enakovredno izključenosti iz družbe. Nenazadnje, pa bi lahko ustvarilo korporativni nadzor. Iste podatke, ki jih zbere država, bi lahko zahtevala tudi zasebna podjetja. Že zdaj so oglaševalci pripravljeni plačati za podatke o identiteti.
Kje že imajo tovrstne zakone?
| Država | Sistem | Rezultati |
| Južna Koreja | Med letoma 2007 in 2012 je veljal zakon o obvezni identifikaciji za profile z več kot 100.000 obiskovalci dnevno. Leta 2012 ga je ustavno sodišče razveljavilo kot nesorazmernega. Po ukinitvi se je sovražni govor povečal, a so se pojavili tudi primeri zlorabe podatkov s strani vlade. | Mešani rezultati; sodišče je zakon odpravilo. |
| Kitajska | Real-name registration system za vse večje platforme (WeChat, Weibo, Douyin). Uporabniki morajo povezati profil s telefonsko številko, povezano z osebno izkaznico. | Visoka stopnja nadzora, a tudi množično zbiranje podatkov s strani države. Kritiki opozarjajo na zatiranje političnega nesoglasja. |
| Nemčija | Nemčija nima obvezne identifikacije za vse profile, ima pa NetzDG (zakon o izvrševanju omrežij), ki od platform zahteva, da imajo učinkovite mehanizme za prijavo sovražnega govora – vendar brez obveznega razkritja identitete. | Platforme so postale bolj odgovorne, a kritiki opozarjajo na precenzuro. |
| Estonija | Estonski e-identitetni sistem (digital ID) omogoča preverjanje, vendar ni obvezen za vse profile. Uporablja se predvsem za e-glasovanje, bančništvo in podpisovanje dokumentov. | Visoka stopnja digitalne vključenosti, a hkrati ohranjena možnost anonimnosti za debate. |
Loading ...
