Cilj Nacionalnega demografskega sklada je po besedah ministra za finance Andreja Širclja z boljšim upravljanjem državnih naložb zagotoviti varnejši in stabilnejši pokojninski sistem ter s tem ustvariti koristi za sedanje in prihodnje generacije upokojencev. Na finančnem ministrstvu zagotavljajo, da bo upravljanje sklada profesionalno in neodvisno.
Potrebujejo dodatne vire za financiranje pokojninskega sistema
Šircelj in državni sekretar na ministrstvu Peter Papež sta pred novinarje stopila dan po zaključku medresorskega usklajevanja osnutka predloga zakona o Nacionalnem demografskem skladu, ki ga je ministrstvo danes tudi javno objavilo in dalo v dvotedensko javno obravnavo.
Minister je poudaril, da glede na demografske spremembe in izzive, s katerimi se bo Slovenija zaradi njih soočala do sredine tega stoletja, potrebujemo dodatne vire za financiranje pokojninskega sistema.
Zagotovil naj bi stabilnejši pokojninski sistem
Dodatni vir vladna koalicija vidi v premoženju, ki so ga ustvarili sedanji upokojenci in ga danes ustvarjajo bodoči upokojenci. Eden od bistvenih namenov vzpostavitve nacionalnega demografskega sklada tako vidi v tem, da imajo tisti, ki so premoženje ustvarili ali ga ustvarjajo, od njega tudi koristi.
Nacionalni demografski sklad, ki naj bi nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga in s pripojitvijo Kapitalske družbe in družbe DSU ter s prenosom praktično vseh državnih naložb nanj, naj bi prinesel koncentrirano, profesionalno, poenostavljeno in bolj učinkovito upravljanje državnega premoženja ter tako zagotovil varnejši in stabilnejši pokojninski sistem.
Del vsakoletnih prihodkov od upravljanja premoženja bo šel v pokojninsko blagajno
Del vsakoletnih prihodkov od upravljanja premoženja bo šel namreč v pokojninsko blagajno ter za namene dolgotrajne oskrbe in družinske politike, del pa se bo reinvestiral z namenom trajnega plemenitenja premoženja sklada.
Tako Šircelj kot Papež sta zagotovila, da bo upravljanje potekalo profesionalno, neodvisno in po jasnih načelih in postopkih, opredeljenih z zakonom ter vsemi nadaljnjimi akti sklada, prostora za politiko pa da v njem ne bo.
Šircelj je napovedal, da bo šel zakonski predlog po sprejetju na vladi v DZ po rednem postopku, veljati pa naj bi začel s 1. januarjem 2027. Pričakuje, da ga bo vlada uskladila tudi s socialnimi partnerji.
STA
