Svetovne cene hrane so se julija na mesečni ravni zvišale, ugotavlja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Skupni indeks košarice osnovnih prehrambenih izdelkov se je v preteklem mesecu povzpel za 0,6 odstotka na 131,1 točke, kar je najvišja raven po januarju 202. V medletni primerjavi je bil indeks za odstotek višji.
Že v četrtek pa so pri FAO opozorili, da bi lahko zaradi vojne, vremenskega pojava El Niño in višjih cen energentov do konca leta v svetu prišlo do novega vala inflacije pri cenah hrane. Glavni ekonomist organizacije Maximo Torero je v pogovoru za Reuters izpostavil, da se zvišanje cen surovin običajno prenese skozi prehransko verigo v treh do šestih mesecih in da pričakuje, da se bodo cene hrane zvišale že do konca tega leta in prihodnje leto še bolj.
Rast cen žit, sladkorja in rastlinskih olj
Indeks cen žit je julija porasel za 3,4 odstotka, v medletni primerjavi pa so bile cene za 6,9 odstotka višje. Svetovne cene pšenice so poskočile za 5,8 odstotka zaradi povečane zaskrbljenosti glede nadaljnjih motenj v izvoznih tokovih iz Črnega morja in verjetnega vpliva nedavnih vročinskih valov na pridelek v več ključnih državah proizvajalkah. Podobno so se zvišale tudi cene koruze, podprte s skrbmi zaradi vročega in suhega vremena v ZDA ter prelivanja učinkov z okrepljenih energetskih trgov.
Indeks cen rastlinskih olj je v mesecu dni poskočil za dva odstotka in dosegel najvišjo vrednost po juniju 2022. Zvišale so se cene palmovega in sojinega olja, medtem ko sta se sončnično in repično olje pocenili. Cene sladkorja so porasle za 5,6 odstotka zaradi zaskrbljenosti glede vplivov vročega in suhega vremena na pridelek v EU ter vremenskih razmer, povezanih s pojavom El Niño, v ključnih proizvajalkah v Aziji.
Meso in mleko se pocenita, a obet ni rožnat
Na drugi strani je indeks cen mesa zabeležil prvi letošnji mesečni padec in julija padel za 2,8 odstotka. Pocenili so se svinjsko in goveje meso ter perutnina, medtem ko so cene ovčjega mesa na račun omejene izvozne ponudbe v Oceaniji narasle na novo rekordno raven. Mleko se je julija na mesečni ravni pocenilo za 0,7 odstotka.
Kljub padcu cen mesa in mleka pa FAO opozarja na resnejše strukturne dejavnike. Višje cene surove nafte zvišujejo cene goriva za kmetijsko mehanizacijo, transport, predelavo in pakiranje, medtem ko višje cene zemeljskega plina vplivajo na proizvodnjo gnojil. Pomanjkanje dizla v nekaterih regijah in težave z dobavo, povezane z geopolitičnimi trenji, dodatno vplivajo na stroške kmetijske proizvodnje.
Kmetje pod pritiskom, najbolj ogroženi revni
Kot je poudaril Torero, ozka grla vplivajo na svetovne stroške, kar povzroča pritisk na marže kmetov po vsem svetu – v Evropi, ZDA, Braziliji in Aziji. Tudi v ZDA, ki je samozadostna za večino ključnih vložkov, bi lahko brez zvezne pomoči kmetje, ki gojijo devet glavnih poljščin, v letu 2027 izgubili 32 milijard dolarjev. Avstralija, eden največjih svetovnih izvoznikov žit, je nedavno napovedala 21-odstotni padec zimske pridelave, deloma zaradi znatnega zvišanja cen goriva in gnojil ter negotovosti glede razpoložljivosti ključnih vložkov.
Letošnji vremenski pojav El Niño bo po napovedih še posebej močan, kar bo pomembno spremenilo vzorce padavin, vplivalo na cene surovin in potencialno potisnilo več deset milijonov ljudi v akutno prehransko negotovost. Monsun v Indiji je že zamujal, nadpovprečno nizke padavine pa naj bi vplivale tudi na proizvodnjo riža, kar bi lahko dodatno dvignilo svetovne stroške.
