Poslanski skupini Svoboda ter Levica in Vesna predlagata spremembe poslovnika DZ, s katerimi bi zagotovili tajnost glasovanja poslancev. Popisane glasovnice bi tako štele za neveljavne, prav tako poslanci ne bi smeli glasovnic kazati drugim poslancem ali jih fotografirati. Slednje bi veljajo tudi za člane komisije za tajno glasovanje.
Na glasovnicah več oznak
Poslanka Svobode Janja Sluga je spomnila, da so spremembe poslovnika njihova reakcija na prvo tajno glasovanje v tem mandatu, “ko se je po naši oceni zgodil cirkus”.
Po tajnem glasovanju o predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću je namreč STA razkrila, da je bil del glasovnic v podporo Stevanoviću označen. Na glasovnicah so bile tri vrste oznak, primerjava števila glasovnic, označenih na enak način, pa kaže, da bi jih lahko označevali poslanci NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resnice.
V poslovniku je bila glede tega pravna praznina, zato menijo, da morajo obstajati posledice za kršenje tajnosti glasovanja. Poslovnik namreč določa le, da za neveljavno glasovnico štejeta neizpolnjena in glasovnica iz katere volja poslanca ni jasno razvidna.
Kakršnokoli označevanje bi moralo biti neveljavno
Spremembe tako predvidevajo, da bi kakršnokoli označevanje glasovnic, tudi glasovanje z drugačno barvo ali obkroževanje z drugimi liki, npr. trikotnikom ali kvadratom v DZ, štelo za neveljavno.
Poslanec svoje glasovnice tudi ne bi smel kazati drugim poslancem, preden jo odda v glasovno skrinjico, ali pa jo nositi iz dvorane. V takem primeru se poslancu ne bi dovolilo glasovati.
Prav tako bi prepovedali vnos elektronskih naprav v glasovalne kabine, tako bi bilo onemogočeno oz. prepovedano tudi snemanje glasovnic. To bi veljalo tudi za člane komisije za tajno glasovanje, ki glasovnice prešteva. “Pogosto se nam dogaja, da še preden se komisija vrne nazaj v dvorano in predsedujoči razglasi rezultate tajnega glasovanja, lahko že v medijih preberemo, kako smo glasovali,” pravi Sluga.
Poslancu mora biti omogočena tajnost
“Poslancu mora biti omogočena tajnost, predvsem za primere, ko se poslanec po lastni presoji odloči, da bo glasoval drugače, kot je uradno stališče njegove stranke,” je dejala Sluga.
“Že očetje ustave so za določene vrste glasovanj predvideli tajno glasovanje, ker so ocenili, da je samo na ta način mogoče najustrezneje udejanjiti voljo poslanca in s tem tudi voljo ljudstva,” pa je dejala poslanka Levice in Vesne Tina Brecelj.
Tajnost glasovanja pa mora po njenih besedah zadostiti absolutnemu procesnemu pravilu, to pomeni, ne samo, da je preprečena identifikacija, kako je posamezen poslanec glasoval, preprečen mora biti tudi nadzor nad glasovanjem poslancev. Aktualna ureditev v poslovniku DZ pa zasledovanja absolutnega procesnega pravila ne omogoča in ne preprečuje, da se načela tajnosti lahko obide.
Spremembe hitro v veljavo?
Predlagajo še, da bi spremembe v veljavo stopile po skrajšanem postopku. Po besedah Sluge bi jih bilo mogoče uveljaviti še pred glasovanjem o kandidatu za mandatarja, ki je prav tako tajno.
Za uveljavitev predlaganih sprememb poslovnika v DZ potrebujejo dvotretjinsko večino. Podporo pričakujejo glede na reakcije, ki so se pojavile po tajnem glasovanju o Stevanoviću, je dejala Sluga. Spomnila je, da je tudi Stevanović pri naslednjih tajnih glasovanjih o podpredsednikih DZ poslance pozval, naj glasovnic ne označujejo. “Prepričani smo, da se vsi poslanci zavedamo, da smo pri svojem delu samostojni, ne smemo biti vezani na navodila,” je dejala. Zato “ne vidijo razloga”, da poslanci teh sprememb ne bi podprli.
STA
