Predstavniki sindikalnih central so danes zagnali zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Prepričani so, da je njihova dolžnost, da ubranijo socialno državo pred razkrojem. Če DZ referenduma ne bo dopustil, se bodo obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.
Sprejet brez uskladitev v socialnem dialogu
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani v imenu reprezentativnih sindikalnih central opozoril, da je bil zakon v v ponedeljek DZ sprejet, ne da bi se ga poskušalo prej uskladiti v socialnem dialogu.
Kot je izpostavil, novi predpis, ki so ga imenovali zakon za razkroj Slovenije, posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo. “Na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj,” je prepričan.
“Napovedani so že pozivi k posegom v plače v javnem sektorju, v pokojnine in ostale reze v proračunu in prepričani smo, da za takšno ravnanje, kakršno je predlagatelje vodilo pri sprejemu takega zakona, v slovenskem knjižnem jeziku obstaja izraz. Imenuje se pohlep,” je podčrtal.
Drugega jim ne preostane
Sindikalne centrale so v nasprotovanju zakonu enotne, po njegovem sprejemu pa jim, tako vsi prisotni sindikalisti, ne preostane drugega, kot da zaženejo zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Pred novinarji so že tudi prispevali svoje podpise. Zbiranje bo trajalo teden dni, sedmi dan morajo biti vloženi v DZ, ki bo nato odločil o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma.
Če bo DZ vmes sprejel sklep o nedopustnosti razpisa referenduma – zakon namreč vsebuje tudi davčne določbe – se bodo sindikati obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.
STA
