Ob napovedih, da se bo hrana v bližnji prihodnosti še podražila, so slovenski kmetje danes ostro zavrnili odgovornost za podražitve v trgovinah. Na novinarski konferenci na kmetiji Žabje v Domžalah so poudarili, da so se stroški vhodnih surovin zvišali, medtem ko so odkupne cene kmetijskih proizvodov padle.
Cena mleka nižja za četrtino
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je poudaril, da slovenski kmet ni kriv za podražitev hrane. Po njegovih besedah se je cena mleka pri pridelovalcu v enem letu znižala za okoli četrtino, krompir za približno šest odstotkov, sadje pa za osem odstotkov. Pridelovalci svinjskega mesa se soočajo z več kot enoletno krizo padanja cen.
Kmet Andrej Hribar je s konkretnimi številkami ponazoril težave. Maja je za kilogram kravjega mesa v klavnici prejel 5,55 evra, avgusta pa le še približno 3,50 evra. Lani avgusta je za liter mleka dobil okoli 52 centov, letos avgusta pa manj kot 40 centov. Ob tem se sprašuje, kako je mogoče, da kmetje v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem prejmejo višje plačilo za meso, uvoženo meso v slovenskih trgovinah pa je cenejše od domačega.
“Najhujša situacija v zgodovini”
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak je bil kritičen do razdelitve vrednosti v prehranski verigi. “Lani je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa je od tega dobil 20 centov,” je izpostavil. Opozoril je na vse težji gospodarski in psihološki položaj slovenskih kmetov, ki se soočajo s posledicami naravnih nesreč, naraščajočimi stroški pridelave in padcem odkupnih cen. Mladi se zaradi težkih razmer vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij, nekateri kmetje pa so prisiljeni prodajati celo plemensko živino. “Trenutna situacija v slovenskem kmetijstvu je najhujša v zgodovini Slovenije,” je podčrtal Brodnjak.
Hribar je dodal, da so kmetje vzgojeni tako, da morajo kmetijo preživeti, tudi če sebi vzamejo. Moti ga, da mediji poročajo o podražitvah hrane zaradi suše, medtem ko sam kot kmet prejema nižje plačilo za meso. “V tem primeru bi pričakoval, da bo tudi potrošnik plačal nižjo ceno,” je jasen Hribar.
Poziv k pregledu celotne prehranske verige
Kmetje so poudarili, da je treba za končno ceno pogledati celotno prehransko verigo. “Ne želimo kazati s prstom, kje v verigi se dodaja vrednost, želimo samo poudariti, da slovenske kmetije zagotovo niso razlog za morebitne podražitve hrane. Če bi namreč maloprodajne cene spremljale cene na kmetijah, bi bila hrana cenejša,” je podčrtal Podgoršek.
Letošnje vreme kmetom ni prizanašalo – krmo so jim uničila neurja in suša. Hribar je pojasnil, da bodo zaradi pomanjkanja krme morali zmanjšati število glav. Ohranili bodo matično čredo, prodali pa kakšno žival več, kot bi bilo običajno predvideno za zakol. Prav tako bodo kakšnega bika iz hleva dali prej in ga ne bodo toliko časa redili.
Hribar je ob tem pozdravil odločitev ministrstva za kmetijstvo, da letos zaradi bistveno zmanjšane rasti travinja in pomanjkanja krme izjemoma dovoli košnjo zelenega pokrova in uporabo pokošene biomase za krmo.
