Zaupanje javnosti v novice je po svetu doseglo najnižjo raven, odkar Reuters Institute pripravlja letna poročila o medijskih navadah. Po najnovejši raziskavi novicam zaupa le še 37 odstotkov ljudi, kar je tri odstotne točke manj kot leto prej.
Padec v številnih evropskih državah
V raziskavi, ki je zajela približno 100.000 anketirancev na 48 trgih po svetu, ugotavljajo, da vse več ljudi novice spremlja prek družbenih omrežij in video platform. Več kot polovica vprašanih se za informiranje zanaša na te kanale, čeprav številni še vedno redno uporabljajo tudi spletne portale in televizijske programe.
Padec zaupanja je opazen v številnih evropskih državah. V Združenem kraljestvu je zaupanje v novice lani znašalo le 30 odstotkov, kar je 20 odstotnih točk manj kot pred desetletjem. V Nemčiji se je v istem obdobju zmanjšalo s 60 na 46 odstotkov, v Avstriji z 48 na 39 odstotkov, v Franciji in na Hrvaškem pa na 29 odstotkov.
Kaj pa Slovenija?
Slovenija v raziskavo Reuters Institute ni bila vključena, vendar drugi podatki kažejo, da je zaupanje v medije tudi pri nas razmeroma nizko. Po raziskavi OECD o dejavnikih zaupanja v javne institucije je visoko ali zmerno visoko zaupanje v medije izrazilo 26 odstotkov prebivalcev Slovenije, medtem ko jih je 57 odstotkov navedlo, da medijem zaupa malo ali sploh ne. Povprečje držav OECD znaša 39 odstotkov.
Nekoliko bolj spodbudne rezultate je pokazala raziskava Eurobarometer. Jeseni 2024 je 55 odstotkov vprašanih v Sloveniji menilo, da domači mediji zagotavljajo zaupanja vredne informacije, kar je sedem odstotnih točk več kot leto prej. Nasprotnega mnenja je bilo 44 odstotkov anketiranih.
Raziskava kaže zadržanost do umetne inteligence
Pri Reuters Institute ugotavljajo, da se med ljudmi krepi občutek odtujenosti, tesnobe in cinizma glede poročanja o temah, kot so priseljevanje, inflacija in mednarodni konflikti. Čeprav družbena omrežja postajajo vse pomembnejši vir informacij, jim zaupa le 22 odstotkov vprašanih. Le desetina sodelujočih meni, da ustvarjalci vsebin in vplivneži v celoti zadovoljujejo njihove potrebe po novicah, kar kaže, da predvsem dopolnjujejo in ne nadomeščajo tradicionalnih medijev.
Raziskava je pokazala tudi zadržanost do umetne inteligence. Odgovorom klepetalnih robotov zaupa približno petina vprašanih, njihova uporaba pa je najpogostejša med mlajšimi od 35 let.
Spletne video novice medtem ostajajo v vzponu. Kar 77 odstotkov ljudi po svetu jih spremlja vsak teden, pri čemer so na večini trgov že prehitele televizijske novice. Izjema ostajajo Nemčija, Danska in Nizozemska, kjer televizija še vedno ostaja glavni vir novic.
