Pet operacij, številne rehabilitacije in konec športne kariere še pred tridesetim letom. Marsikoga bi takšna izkušnja ustavila, Teodorja Knupleža pa je usmerila v poklic, v katerem danes pomaga ljudem odpravljati bolečine in izboljševati kakovost življenja. Ob praznovanju prvega leta delovanja poslovnega prostora za fizioterapijo in masaže v Pesnici, Fiziomassage, smo se pogovarjali s fizioterapevtom in izvajalcem masaž Teodorjem, ki je spregovoril o svoji športni poti, poškodbah, ki so ga prisilile v konec nogometne kariere, zahtevnem študiju fizioterapije ter poslanstvu, ki ga danes vidi v pomoči ljudem.
Od nogometa do fizioterapije
Posebno mesto med njegovimi storitvami imajo masaže za nosečnice. Za njihovo izvajanje je pridobil poseben certifikat. Kot poudarja, želi bodočim mamicam zagotoviti strokovno in varno obravnavo ter jim pomagati pri lajšanju vsakodnevnih težav, ki jih prinaša nosečnost. S tem je svojo ponudbo še dodatno razširil in prilagodil različnim potrebam svojih strank. Kako pa se je njegova pot začela?
Kot nam je zaupal v intervjuju za Slo24.si, je nogomet začel trenirati med petim in šestim letom starosti, nad športom pa ga je navdušil oče. Aktivno je igral skoraj vse življenje, dokler mu različne poškodbe, med drugim tudi poškodba hrbtenice, kolena in kolka ter obraba sklepov niso preprečile nadaljevanja športne poti.
Od malega sem treniral nogomet in bi ga verjetno še zdaj, če ne bi imel toliko poškodb. Imel sem pet operacij, kar lahko povežem s tem, da danes želim vsakemu pomagati in ponuditi dobro masažo,
pove. Ker je sam obiskal številne terapevte in maserje, se danes dobro zaveda, kako pomembni so kakovostna storitev, strokovnost in pristop do posameznika.
Študij, ki zahteva veliko dela
Ob izbiri srednje šole je razmišljal med zdravstveno smerjo in predšolsko vzgojo, saj ga je delo z otroki vedno veselilo. Osem let je treniral mlajše nogometne selekcije, pridobil trenersko licenco in vodil krožke na osnovnih šolah v Pesnici, Pernici in Jarenini. “Trenutno otrok ne treniram več, saj mi časovno ne znese. Na tedenski ravni to namreč znaša 4 do 5 treningov oziroma tekem, kar je skupno okoli 20 na mesec. Moje stranke pa so časovne omejene na masaže,” še doda.
Na koncu se je odločil za srednjo zdravstveno šolo, po njenem zaključku pa opravil še tečaje masaž in se takoj vpisal na študij fizioterapije.
Pot do poklica ni bila enostavna
Za fizioterapijo se je odločil predvsem zato, ker je želel ostati povezan s športom. Njegova želja se je kmalu uresničila, saj je kar osem let deloval kot maser slovenske futsal reprezentance, tako mlajših selekcij kot članske ekipe.
Po koncu srednje šole je imel sicer zagotovljeno zaposlitev v reševalni službi, vendar so ga starši spodbujali, naj nadaljuje študij. Ker je bil študij fizioterapije samoplačniški, so mu pri financiranju pomagali, preostanek pa si je prislužil z različnimi študentskimi deli.
Ob študiju pa seveda ni miroval. Igral je nogomet v avstrijskem klubu, treniral otroke, delal različna dela preko študentskega servisa, vodil študentsko organizacijo, sodeloval v študentskem svetu in opravljal še druge naloge na fakulteti, prav tako pa je sodeloval pri izvajanju dogodkov, “tako da sem kot mladostnik bil izjemno aktiven.”
Poklic, ki ga moraš opravljati s srcem
Kot poudarja, prehod iz srednje šole na fakulteto ni enostaven. “V srednji šoli ti profesorji pomagajo in usmerjajo, na fakulteti pa si prepuščen sam sebi. Spomnim se predavanja iz anatomije, ko je profesorica na vprašanje, kaj bo na izpitu, pokazala na 400 strani debelo knjigo in rekla: ‘Nekaj od tega.’
Priznava, da študij fizioterapije zahteva veliko discipline in vztrajnosti. Zato mladim svetuje, naj poklica ne izbirajo zgolj zaradi zaslužka. “Odločiti se moraš za nekaj, kar čutiš v srcu. Če želiš postati fizioterapevt, moraš ljudem resnično želeti pomagati.” Dodaja, da je fizioterapija zelo raznoliko področje, saj lahko posameznik dela v športu, bolnišnicah, nevroloških oddelkih ali zasebni praksi.
Dober načrt prinese dobre rezultate
Danes velik del svojega časa namenja izvajanju masaž. Po njegovih besedah se kakovostna storitev začne že z dobro organizacijo dela, saj je, kot pravi, “dober plan temelj dobre izvedbe.”
Stranke si termin izberejo vnaprej, na voljo pa imajo 35, 45 ali 60 minutne masaže. Pomembno je dobro načrtovanje urnika, saj lahko le tako vsakemu posamezniku nameni dovolj časa.
Veliko njegovih strank predstavljajo športniki, ki prihajajo na “redne servise,” običajno na štirinajst dni ali enkrat mesečno. Nekateri pa ga obiskujejo že od začetka njegove dejavnosti, in prav pri njih opaža največji napredek. “Stranke, ki prihajajo redno, imajo precej manj težav kot tiste, ki pridejo šele takrat, ko je nekaj že narobe.
Zato bi priporočal, da gredo ljudje preventivno na masaže. Dovolj je že enkrat na mesec, saj bodo videli razliko tako v počutju kot tudi v življenju.
Pri svojem delu veliko pozornosti namenja tudi kakovosti storitve. “Maserji sicer ne moremo delati čudežev, vendar če se stanje po eni masaži izboljša za 30 odstotkov, smo naredili ogromno.”
Preventiva je ključ do manj poškodb
Posebej pomembna se mu zdi preventiva tudi pri športnikih, predvsem pri mladih. Poleg rednih treningov bi po Teodorjevih besedah morali več pozornosti nameniti vajam za moč, stabilizaciji in drugim preventivnim vsebinam. Prepričan je, da bi bilo prav tako koristno, če bi športni klubi mladim omogočili redne masaže, saj se degenerativne poškodbe pojavljajo že v mladosti. Opozarja tudi, da športniki prepogosto ignorirajo bolečino.
“Če igralec kljub bolečinam nadaljuje tekmo ali trening, lahko manjša poškodba hitro preraste v natrgano mišico, rupturo ali drugo resnejšo poškodbo, kar bistveno podaljša rehabilitacijo. Zato je v takem primeru ključno pravočasno zapustiti trening ali tekmo.”
Največ pomeni zadovoljna stranka
Njegove stranke prihajajo iz vseh starostnih skupin. “Imam fante, ki so me začeli obiskovati pri dvanajstih letih, danes pa so stari že osemnajst let in še vedno prihajajo. Imam pa tudi stranke, stare več kot osemdeset let.”
Res sem vesel in hvaležen vsem mojim strankam, ki me že vrsto let obiskujejo in mi zaupajo,
še zaključuje.
Čeprav je moral zaradi poškodb opustiti športno kariero, ga je prav ta življenjska preizkušnja pripeljala do poklica, v katerem je našel svoje poslanstvo. Danes verjame, da lahko s strokovnim znanjem, dobrim odnosom in iskreno željo pomagati pomembno prispeva k boljšemu počutju svojih strank. In prav to je razlog, da se mnoge med njimi k njemu vračajo že vrsto let.
