Predsednik ZDA Donald Trump je sodelavcem naročil, naj se pripravijo na podaljšano blokado Irana, je v torek ob sklicevanju na ameriške uradnike poročal ameriški časnik Wall Street Journal. Po navedbah vira se je Trump odločil za nadaljevanje gospodarskega pritiska, saj ocenjuje, da dolgotrajna blokada prinaša manj tveganj kot ostrejši vojaški ukrepi ali morebitni umik iz spopada.
Na nedavnih sestankih z visokimi vojaškimi in svetovalnimi sodelavci je Trump sklenil nadaljevati z izvajanjem pritiskov na iransko gospodarstvo in izvoz nafte. Ključni instrument te strategije je blokiranje ladijskega prometa v in iz iranskih pristanišč. Predsednik naj bi ocenil, da so druge možnosti, denimo nadaljevanje bombardiranja Irana ali umik iz vojne, ki so jo ZDA z Izraelom začele 28. februarja, preveč tvegane, poročanje časnika povzemajo tuje tiskovne agencije.
Aktivno izvajanje blokade v Arabskem morju
Medtem je centralno poveljstvo ameriške vojske (Centcom) danes na družbenem omrežju X sporočilo, da so se ameriški marinci v torek v Arabskem morju vkrcali na trgovsko ladjo, ki so jo sumili poskusa kršitve ameriške blokade. Po podrobnem pregledu so ladjo zapustili in ji dovolili, da nadaljuje plovbo.
“Ameriške sile nadaljujejo z operacijami in izvrševanjem blokade po Bližnjem vzhodu. Doslej je bilo 39 plovil preusmerjenih, da se zagotovi spoštovanje blokade,” je še objavilo poveljstvo in dodalo, da so posadki ladje zabičali, da ne sme v iranska pristanišča.
Objava je vključevala tudi videoposnetek vkrcanja marincev po vrvi s helikopterja, kar priča o visoki stopnji pripravljenosti ameriških sil.
Vojna, smrt Hamenejuja in premirje
ZDA in Izrael sta 28. februarja sprožila napade na Iran, v katerih je med drugim umrl iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej. Teheran se je odzval z napadi na Izrael ter na ameriške in druge cilje v zalivskih državah, poleg tega je praktično onemogočil plovbo skozi Hormuško ožino, eno ključnih poti za svetovno trgovino z nafto.
Sovražnosti med Izraelom in ZDA na eni ter Iranom na drugi strani so se ustavile 8. aprila z dogovorom o dvotedenski prekinitvi ognja, ki jo je Trump 21. aprila podaljšal za nedoločen čas. Kljub premirju pa ZDA ohranjajo strog nadzor nad ladijskim prometom, kar po Trumpovem mnenju predstavlja najučinkovitejše in najmanj tvegano orodje za nadaljnji pritisk na Teheran.
Z odločitvijo za podaljšano blokado se ZDA uvrščajo v dolgotrajno strategijo ekonomske in pomorske omejitve Irana, ne da bi se ponovno zapletale v obsežnejše kopenske ali zračne operacije. Medtem ko mednarodna skupnost s pozornostjo spremlja razvoj dogodkov, ostaja vprašanje odprto: ali bo blokada dosegla želene politične spremembe v Teheranu, ali pa bo dodatno zaostrila že tako napeto razmerje v regiji?
Hormuška ožina in vode Arabskega morja ostajajo vroča točka svetovne geopolitike, ameriški marinci pa so na preži.
