Najnovejše poročilo Sklada ZN za otroke (Unicef) razkriva zaskrbljujoče podatke o vplivu podnebnih sprememb na najmlajše. Kar 1,1 milijarde otrok oziroma skoraj polovica vseh otrok na svetu je izpostavljenih najmanj trem podnebnim nevarnostim hkrati, medtem ko se z vsaj eno sooča skoraj vsak otrok na planetu.
Osem podnebnih groženj ima vse večji vpliv na vsakdanje življenje otrok
Poročilo analizira osem najpogostejših podnebnih groženj: obalne in rečne poplave, suše, ekstremno vročino, vročinske valove, požare, peščene in prašne viharje ter tropska neurja. Kot opozarjajo pri Unicefu, imajo te nevarnosti vse večji vpliv na zdravje, razvoj in vsakdanje življenje otrok.
“Polovica otrok po svetu se danes sooča z vsaj tremi podnebnimi grožnjami hkrati, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje,” je ob objavi poročila poudarila izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell. “Ta analiza lahko vladam in odločevalcem pomaga pri boljšem načrtovanju ter učinkovitejšem usmerjanju naložb v odporne javne storitve,” je dodala.
Milijoni otrok izpostavljeni izjemni vročini in viharjem
Najpogostejša kombinacija tveganj vključuje sušo, ekstremno vročino in vročinske valove, s katerimi se sooča skoraj 300 milijonov otrok. Med najbolj prizadetimi območji ostaja afriški Sahel, kjer so milijoni otrok izpostavljeni hkratnim vročinskim valovom, izjemni vročini ter peščenim in prašnim viharjem. Veliko breme nosijo tudi otroci v azijskih državah, kot so Bangladeš, Mjanmar in Pakistan.
Tudi pri naših sosedih milijone otrok izpostavljenih vročini in suši
Unicef ob tem opozarja, da podnebne grožnje niso omejene le na revnejše države. Tudi v gospodarsko razvitejših državah so posledice vse bolj opazne. V Italiji je na primer več kot šest milijonov otrok izpostavljenih dolgotrajnim vročinskim valovom in suši.
Poročilo izpostavlja še dodatna tveganja, kot sta onesnažen zrak in malarija, položaj otrok pa pogosto poslabšuje tudi omejen dostop do zdravstvenega varstva, pitne vode in izobraževanja. Pri Unicefu zato pozivajo vlade k hitrim ukrepom za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, saj bodo brez odločnega ukrepanja podnebne nevarnosti v prihodnje še pogostejše in intenzivnejše ter bodo še bolj ogrožale dobrobit otrok po vsem svetu.
