Vsako nasilje nad zdravstvenimi delavci je neprimerno in ga ne smemo tolerirati, a na srečo stopnja nasilja nad zaposlenimi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor ostaja stabilna in se ne povečuje, je ob svetovnem dnevu urgentne medicine pod sloganom “Varen prostor za ekipe urgentne medicine” povedal predstojnik mariborske urgence Gregor Prosen.
A kljub temu, da se najhujše oblike nasilja ne stopnjujejo, pa so razmere daleč od idealnih. Veliko več je namreč verbalnega nasilja, za katerega Prosen meni, da ga marsikateri zaposleni niti več ne prijavlja, postali so nanj kar tolerantni.
Štirje fizični napadi letos, 25 prijavljenih verbalnih
Prosen je dejal, da letno beležijo nekaj primerov fizičnega nasilja. Letos doslej so jih zabeležili štiri. Veliko več pa je verbalnega nasilja, zaposleni so doslej prijavili okoli 25 tovrstnih primerov, a je dejansko število po vsej verjetnosti precej višje, saj marsikateri napad sploh ni prijavljen.
“Zdi se, da so z ukrepi v zadnjih dveh letih, še posebej s strani službe za korporativno varnost in nove varnostne službe, uspeli zajeziti vrh ledene gore, vsaj kar se tiče najhujših oblik nasilja,” je pojasnil Prosen.
Kljub temu razmere zaradi pritiska pacientov iz celotne regije na mariborsko urgenco pogosto povzročajo nervozo in nestrpnost. Prosen priznava, da pričakovanja pacientov marsikdaj niso popolnoma neupravičena, še zlasti, ker je njihov urgentni center izven rednega delovnega časa skoraj edino mesto, kamor se pacienti sploh lahko zatečejo po nujno zdravstveno pomoč.
Nočne ure so najbolj kritične
Največ primerov nasilja beležijo v nočnih urah, ko so vzrok zanj predvsem alkohol in droge. A v zadnjem času je po Prosenovih besedah kar nekaj tudi primerov “čisto običajnega šovinizma in objestnosti”, pa tudi očitkov, da so zaposleni počasni, in razočaranj, ko pacient ni sprejet.
Vodja zdravstvene nege v urgentnem centru Jernej Mori se zaveda, da je kakovostna obravnava mogoča le takrat, ko se pacient počuti varnega, spoštovanega in sprejetega. A je poudaril: enako pomembno je, da se tako počutijo tudi zaposleni pri svojem delu.
“Največkrat so verbalnemu in fizičnemu nasilju priča triažne medicinske sestre,” je dejal Mori.
“Poznamo zahtevne kadrovske razmere in takšne razmere slabo vplivajo na to, da bi lažje dobili primerno kvalificiran kader zdravstvene nege. Pač pa kakšen takšen dogodek včasih sproži tudi kakšen odhod.”
Ko zmerjanje postane vsakdanjost
Mori je potrdil, kar je namignil že Prosen: medicinske sestre verbalnega nasilja in zmerjanja pogosto več niti ne prijavljajo. Za to se odločijo šele, ko pride do fizičnega nasilja.
“To je zaskrbljujoče in razočaran sem nad celim sistemom, da smo stvari pripeljali tako daleč, da je zmerjanje nekoga na delovnem mestu postalo nekaj vsakdanjega,” je poudaril Mori.
Po njegovih besedah so v zadnjih letih skupaj z varnostno službo naredili marsikaj za večjo varnost: primerno so uredili prostore, vgradili tipke za hitrejšo pomoč varnostnikov, hkrati pa se trudijo osveščati ljudi, naj bodo spoštljivi.
“Razumemo, da je marsikdaj gneča, a za to nista kriva ne zaposleni ne pacient,” je dodal.
Prosen: Novi vladi toplo priporočam, naj se loti urgenc
Prosen je ob tem spomnil, da je bil prejšnji teden objavljen nov pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki je v nekaterih delih sicer korak v pravo smer. A je ob tem jasno povedal, da glede širše slike delovanja in umeščanja urgenc po državi ni bilo storjenega skorajda nič.
“To pa je pot v samo še daljše čakanje in verjetno še več sporov, nečimrnosti in prepirov,” je opozoril. “Zato bi novi vladi toplo priporočil, da se začne pogovarjati in reševati probleme tudi v tem delu zdravstvenega sistema.”
“Veliko večino pacientov iz celotne regije namreč sprejmemo mi in to je v sistemu resnično ozko grlo,” je sklenil predstojnik mariborske urgence.
