Med cilji predlogov novel zakona o medijih in zakona o RTVS, ki ju je ministrstvo za kulturo poslalo v medresorsko usklajevanje, je zagotavljanje neodvisnosti medijev. Z zakonom o medijih pa želijo krepiti medijski pluralizem in uredniško neodvisnost ter bolj ciljno usmeriti javni denar v kakovostne vsebine, so sporočili.
Višina sredstev za financiranje medijskih vsebin
Ministrstvo s predlogom novele zakona o medijih po navedbah ministrstva bolj jasno usmerja podporo ustvarjanju kakovostnih programskih vsebin v javnem interesu, zlasti kulturnih in umetniških vsebin, pa tudi v ukrepe, ki lahko prispevajo k razvoju medijev, prilagoditvi spremembam v medijskem okolju in dolgoročni vzdržnosti.
Višina sredstev za financiranje medijskih vsebin se ne bi določala več neposredno v zakonu, temveč v okviru vsakokratnega državnega proračuna, ob upoštevanju dejanskih potreb medijskega trga, javnofinančnih zmožnosti in fiskalnih pravil.
Iz sistema finančnih podpor bi izključili medije, povezane v programske mreže, s čimer bi se po navedbah ministrstva bolj usmerili v spodbujanje medijskega pluralizma, uredniške neodvisnosti in samostojne produkcije vsebin.
Kaj je temeljni cilj novele?
Prekrškovno sankcijo za spodbujanje nasilja ali sovraštva v medijih bi črtali, saj je to področje že urejeno v kazenskem zakoniku. “S tem se odpravlja podvajanje sankcijskih mehanizmov, krepi pravna varnost ter zmanjšuje tveganje neupravičenega ohlajevalnega učinka na svobodo izražanja in uredniško avtonomijo medijev,” so zatrdili. Določbe o vplivnežih pa so črtali, saj menijo, da je zakon o medijih namenjen predvsem urejanju medijev in njihovih izdajateljev.
Ministrstvo je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Temeljni cilj novele je po navedbah ministrstva “zagotoviti neodvisno, učinkovito in finančno vzdržno javno radiotelevizijo, ki bo lahko dolgoročno in kakovostno opravljala svoje javno poslanstvo”.
Kot so navedli, je cilj predlaganih sprememb oblikovati organizacijsko strukturo, ki bo omogočala nemoteno javno službo, ohranjala uredniško neodvisnost RTVS ter hkrati zagotavljala racionalno, gospodarno in odgovorno upravljanje zavoda.
Novela jasneje razmejuje pristojnosti
Novela zato po navedbah ministrstva jasneje razmejuje pristojnosti med programskim upravljanjem, poslovodenjem in nadzorom. Dosedanji svet RTVS bi preoblikovali nazaj v programski svet, ki bi se osredotočal na programske in razvojne vsebine, uresničevanje programskih standardov ter varovanje javnega interesa in programskega poslanstva, poslovno in finančno vodenje pa bi ločili od programskega odločanja.
Štiričlansko upravo bi nadomestil generalni direktor kot enotni poslovodni organ
Štiričlansko upravo bi nadomestil generalni direktor kot enotni poslovodni organ, ponovno pa bi vzpostavili nadzorni svet z izrazitejšim poudarkom na strokovnih kompetencah. Predlagane rešitve so usmerjene v jasnejšo odgovornost, učinkovitejše odločanje ter boljši nadzor nad poslovanjem, ob tem pa se ohranjata javna služba in uredniška avtonomija. Novela ureja tudi področje arhivskega gradiva ter ohranja financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije iz državnega proračuna, pri čemer bi se višina denarja po navedbah ministrstva prilagajala dejanskim potrebam in proračunskim možnostim.
STA
