Holesterol je za telo nujen, vendar lahko njegove previsoke vrednosti resno ogrozijo zdravje. Povišan holesterol povečuje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap, težava pa je, da običajno ne povzroča očitnih simptomov. Človek ga lahko ima več let, ne da bi se tega zavedal. Na kaj je treba biti pozoren in kaj razkrivajo krvni izvidi?
Holesterol ni vedno sovražnik zdravja
Čeprav ga pogosto povezujemo z boleznimi srca in ožilja, ima holesterol v telesu pomembno vlogo. Sodeluje pri gradnji celičnih membran ter tvorbi vitamina D, nekaterih hormonov in žolčnih kislin, ki pomagajo pri prebavi maščob.
Težava nastane, ko ga je v krvi preveč. Takrat se lahko začne kopičiti v stenah arterij in prispeva k nastajanju oblog, ki ožijo žile ter ovirajo pretok krvi. Posledice so lahko resne, saj se poveča tveganje za koronarno bolezen srca, srčni infarkt in možgansko kap.
Kot poročajo Slovenske novice, je pri razumevanju krvnih izvidov pomembno razlikovati med različnimi vrstami holesterola in drugimi maščobami v krvi. Vsaka vrednost namreč pove nekaj drugega o zdravstvenem tveganju.
Slabi in dobri holesterol: kakšna je razlika?
Pri preiskavi krvi zdravniki običajno preverijo več kazalnikov, med katerimi sta najpomembnejša LDL in HDL.
LDL-holesterol pogosto imenujemo slabi holesterol. Če ga je preveč, se lahko kopiči v stenah žil in prispeva k razvoju ateroskleroze. Gre za proces, pri katerem se v arterijah nabirajo obloge, zaradi katerih postanejo žile ožje in manj prožne.
HDL-holesterol je znan kot dobri holesterol. Sodeluje pri prenosu holesterola iz tkiv nazaj v jetra, kjer se lahko predela in odstrani iz telesa. Ustrezne vrednosti HDL so praviloma povezane z ugodnejšim srčno-žilnim profilom, vendar sama visoka vrednost HDL še ne pomeni, da je tveganje za bolezni srca in ožilja majhno.
Pomembno je tudi spremljanje trigliceridov. To so maščobe v krvi, ki jih telo uporablja kot vir energije. Njihove povišane vrednosti so lahko povezane z večjim srčno-žilnim tveganjem, zlasti kadar se pojavijo skupaj z drugimi neugodnimi dejavniki.
Katere vrednosti so nevarne?
Pri holesterolu ni ene same mejne vrednosti, ki bi bila enako primerna za vse. Ciljne vrednosti so odvisne predvsem od posameznikovega tveganja za srčno-žilne bolezni.
Pri zdravih odraslih se kot splošno orientacijsko merilo pogosto uporablja vrednost skupnega holesterola pod 5 mmol/l. Za LDL-holesterol je pri ljudeh z majhnim srčno-žilnim tveganjem običajen cilj pod 3 mmol/l. Pri osebah z večjim tveganjem, zlasti pri tistih, ki so že prebolele srčni infarkt ali možgansko kap, pa so priporočene bistveno nižje vrednosti LDL.
Zdravnik zato pri oceni krvnega izvida ne upošteva samo skupnega holesterola. Pomembni so tudi LDL, HDL, trigliceridi, krvni tlak, starost, kajenje, sladkorna bolezen in morebitna družinska obremenjenost s srčno-žilnimi boleznimi.
Tudi če je rezultat laboratorijske preiskave le nekoliko nad priporočeno vrednostjo, to še ne pomeni, da so potrebna zdravila. Po drugi strani pa lahko pri osebi z že znano srčno-žilno boleznijo tudi vrednost, ki bi bila za nekoga drugega sprejemljiva, pomeni, da je treba zdravljenje okrepiti.
Visok holesterol lahko odkrijemo le s krvno preiskavo
Povišan holesterol praviloma ne povzroča bolečin ali drugih značilnih opozorilnih znakov. Zato ga ni mogoče zanesljivo prepoznati samo po počutju ali videzu.
V nekaterih primerih se lahko pojavijo rumenkaste maščobne obloge okoli vek, imenovane ksantelazme. Tudi sivkast obroč ob robu roženice je lahko povezan s povišanim holesterolom, zlasti pri mlajših ljudeh. Toda takšne spremembe niso zanesljiv dokaz, da ima posameznik previsoke vrednosti.
Najzanesljivejši način preverjanja je krvna preiskava, imenovana lipidogram. Z njo lahko zdravnik oceni vrednosti skupnega holesterola, LDL in HDL ter trigliceridov. O tem, kdaj je preiskavo smiselno opraviti in kako pogosto jo ponavljati, se je najbolje posvetovati z osebnim zdravnikom.
Zdrav življenjski slog včasih ni dovolj
Na vrednosti holesterola vplivajo prehrana, telesna dejavnost, telesna masa in kajenje, pomembno vlogo pa ima tudi dednost. Nekateri ljudje imajo zaradi genetskih dejavnikov izrazito povišan LDL, čeprav se zdravo prehranjujejo in redno gibljejo.
Takšno stanje je lahko posledica družinske hiperholesterolemije, dedne motnje, pri kateri je holesterol pogosto povišan že v mladosti. Ker lahko dolgoročno poveča tveganje za prezgodnje srčno-žilne bolezni, sta zgodnje odkrivanje in ustrezno zdravljenje še posebej pomembna.
Pri zniževanju holesterola pomagajo uravnotežena prehrana z manj nasičenimi maščobami, več vlakninami, redna telesna dejavnost in opustitev kajenja. Kadar to ne zadostuje ali je tveganje veliko, lahko zdravnik predpiše zdravila.
Zdravila lahko zmanjšajo tveganje za zaplete
Med najpogosteje uporabljenimi zdravili za zniževanje LDL-holesterola so statini. Ti zmanjšujejo nastajanje holesterola v jetrih in lahko pomembno zmanjšajo tveganje za srčni infarkt ter druge srčno-žilne dogodke.
Pri nekaterih ljudeh se pojavijo neželeni učinki, kot so bolečine v mišicah ali prebavne težave. Resnejši zapleti so redki. Če se med zdravljenjem pojavijo težave, je pomembno, da se bolnik posvetuje z zdravnikom, ki lahko presodi o prilagoditvi odmerka ali izbiri drugega zdravila.
Slovenske novice opozarjajo na pomen razumevanja vrednosti holesterola in dejavnikov, ki vplivajo na srčno-žilno zdravje. Ključno je, da se o zdravljenju ne odločamo zgolj na podlagi ene številke v izvidu, temveč skupaj z zdravnikom ocenimo celotno tveganje.
Visok holesterol lahko dolgo ostane neopažen, vendar so njegove posledice lahko resne. Prav zato je smiselno pravočasno preveriti krvne vrednosti in ob odstopanjih ukrepati. Zdrav življenjski slog je pomemben temelj preventive, pri nekaterih ljudeh pa je za učinkovito zaščito zdravja potrebno tudi zdravljenje z zdravili.
