Koalicija desnih strank pod vodstvom SDS, skupaj z NSi, SLS, Fokusom in Resnico, je vložila predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah po skrajšanem postopku. Predlog med drugim predvideva odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah, prav tako pa uvaja bolj uravnoteženo zastopanost prebivalcev pri volitvah v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti.
Spremembe naj bi po predlogu veljale že od prvih rednih lokalnih volitev po uveljavitvi zakona, kar pomeni že na letošnjih lokalnih volitvah.
Komu želijo odvzeti volilno pravico?
Veljavna zakonodaja trenutno omogoča tujcem z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, da volijo člane občinskega sveta in župana. Predlagatelji sprememb želijo to pravico črtati, v celoti in brez izjem.
Poleg tega predlagajo tudi odvzem volilne pravice do volitev v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti tujcem z dovoljenjem za stalno prebivanje. V obrazložitvi predloga pa, pozor, niso navedli nobenega konkretnega razloga, zakaj naj bi bil ta ukrep potreben.
“Bolj uravnotežena zastopanost” ali politična računica?
Kot so zapisali predlagatelji, je glavni namen sprememb “urediti pravno podlago za vzpostavitev enakomernega razvoja ter vzpostaviti bolj pravično, uravnoteženo in enakomerno zastopanost vseh delov v lokalni skupnosti”.
Spremembe so odziv na zdajšnjo ureditev, sprejeto leta 2024, ki je določila volitve v ožje dele občin v eni volilni enoti. Po mnenju SDS, NSi, SLS, Fokusa in Resnice so zaradi tega kandidati iz gosteje poseljenih območij v prednosti pred podeželjem. Zato predlagajo, da se volilne enote v ožjih delih lokalnih skupnosti določijo tako, da je zagotovljena zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov krajevne, vaške ali četrtne skupnosti.
A ključna in najbolj odmevna točka ostaja odvzem volilne pravice tujcem. Kritiki opozarjajo, da gre za korak nazaj pri integraciji tujcev, ki v Sloveniji živijo, delajo in plačujejo davke, nimajo pa slovenskega državljanstva.
Skrajšani postopek: hitro, brez širše razprave?
Predlog je vložen po skrajšanem postopku, kar pomeni, da bi državni zbor o njem lahko odločal brez dolgotrajnih usklajevanj in širše javne razprave. Koalicijske stranke upajo, da bodo spremembe sprejete dovolj hitro, da bi veljale že za letošnje redne lokalne volitve.
Kdaj natanko bodo volitve, še ni uradno razglašeno, a po običajnem terminu bodo predvidoma novembra 2026.
Odzivi še niso znani
Vladne stranke, zlasti gibanje Svoboda in SD, se do predloga za zdaj uradno niso opredelile. Prav tako se še niso odzvale nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami in pravicami priseljencev. A pričakovati je, da bo predlog sprožil burno razpravo, tako v politiki kot v javnosti.
Vprašanje ostaja: ali je cilj res uravnotežena zastopanost podeželja, ali pa gre za politično potezo pred lokalnimi volitvami, ki cilja na zožitev volilne baze? Odgovor bomo izvedeli v prihodnjih dneh, ko bo predlog napoten v nadaljnjo obravnavo.
