Cene surove nafte so se tudi peti dan zapored zvišale, saj trg ostaja pod vplivom geopolitičnih napetosti med ZDA in Iranom. Vojna, ki se je začela konec februarja, še vedno ni dosegla mirovnega preboja, kar ohranja negotovost glede prihodnosti oskrbe s “tekočim zlatom” iz ključne proizvodne regije.
Najnovejše cene na trgu
Na trgovanju v četrtek popoldne po singapurskem času je cena za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte (WTI) z dobavnim rokom septembra znašala 86 dolarjev. To je 17 centov več kot dan prej . Podobno se je podražila tudi severnomorska nafta brent. Njen oktobrski terminski dobavni rok se je namreč podražil za 26 centov, na 91,87 dolarja za sod.
Ozadje naraščajočih cen
Ključni razlog za vztrajno podražitev je zastoj v mirovnih pogovorih med Washingtonom in Teheranom. Zaradi pomanjkanja napredka ostaja zaprta Hormuška ožina, ki je ena izmed ključnih svetovnih poti za ladijski prevoz nafte. Zapora ožine, skozi katero običajno potuje približno petina svetovne nafte, povzroča vse večje motnje v globalni oskrbovalni verigi.
Analitiki opozarjajo, da bi se lahko razmere še zaostrile. Svetovalna hiša FGE NexantECA je že pred tem ocenila, da je vojna med državama “skoraj neizogibna”, cene nafte pa bi se v primeru nadaljevanja ali širitve konflikta lahko dvignile med 90 in 100 dolarjev za sod. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je prav tako sporočila, da svetovne zaloge nafte zaradi motenj upadajo z rekordno hitrostjo.
