Prvo večje zimsko neurje je v Gazi razkrilo razsežnost humanitarne katastrofe, v kateri so se znašli stotisoči razseljenih Palestincev. Močno deževje je po navedbah lokalnih oblasti poplavilo približno 70.000 šotorov. Humanitarne organizacije pa poročajo o več kot 26.000 prizadetih gospodinjstvih. V zrušenju peščenega nasipa je umrlo pet ljudi, med njimi trije otroci in dve ženski, življenje je izgubil tudi dojenček, ki se je utopil na drugem območju. Združeni narodi opozarjajo na pomanjkanje zatočišč, omejen dostop do humanitarne pomoči in nevarnost novih neurij.
Prvo večje zimsko neurje je v začetku novembra zajelo območje Gaze in povzročilo obsežne poplave v prenatrpanih taboriščih za razseljene prebivalce. Močno deževje in veter sta od petkovega večera, 6. novembra, dalje uničevala začasna zatočišča. Zaliti so bili osebni predmeti in dodatno otežila že tako nevzdržne življenjske razmere. Številne družine so ostale brez suhih oblačil, odej, vzmetnic in prostora, kjer bi lahko varno prenočile.
Po podatkih vladnega medijskega urada v Gazi je bilo v približno 12 urah poplavljenih okoli 70.000 šotorov. Humanitarni partnerji Združenih narodov so medtem do 8. novembra prejeli prošnje za pomoč od več kot 26.000 gospodinjstev, katerih zatočišča ali osebne stvari so bile poškodovane. Dejanski obseg posledic je po oceni OCHA, Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev, verjetno še večji.
Pet smrtnih žrtev, med njimi trije otroci
Najhujše posledice neurja so bile zabeležene v bližini mesta Deir al-Balah v osrednjem delu Gaze. V taborišču za razseljene prebivalce pri zbiralniku Al Berka Reservoir se je zaradi močnega deževja porušil peščeni nasip in zasul šotore pod seboj.
Po podatkih lokalne civilne zaščite je umrlo pet ljudi, med njimi tri otroci in dve ženski. Ena oseba je bila poškodovana. Poleg tega je na drugem razselitvenem območju zaradi poplavne vode utonil dojenček.
Dogodek je še posebej pretresljiv zaradi dejstva, da so bili šotori postavljeni na območjih, kjer ljudje nimajo veliko možnosti za izbiro varnejšega prostora. Družine, ki so že večkrat izgubile svoje domove in se morale preseliti, so zdaj izpostavljene še vremenskim razmeram. Njihova začasna zatočišča jih pred njimi ne morejo zaščititi.
Reševanje je dodatno oteževalo pomanjkanje opreme in preobremenjenost intervencijskih služb. Po podatkih Združenih narodov so ekipe civilne zaščite prejele kar 2166 klicev na pomoč, vendar so se lahko odzvale le na 218. Na nekaterih območjih je voda dosegla višino 1,5 metra.
1,4 milijona ljudi živi v šotorih ali zasilnih zatočiščih
Posledice neurja so še posebej hude zaradi razsežnosti razseljenosti prebivalstva. Po podatkih OCHA približno 65 odstotkov prebivalcev Gaze oziroma okoli 1,4 milijona ljudi živi v šotorih ali drugih improviziranih zatočiščih.
Številna od teh zatočišč so bila postavljena že pred več meseci in so zaradi dolgotrajne uporabe, vetra ter predhodnih poškodb že močno dotrajana. Plastične ponjave in začasne konstrukcije ne zagotavljajo ustrezne zaščite pred močnim deževjem, vetrom in nizkimi temperaturami.
Po podatkih humanitarnih organizacij je bilo v neurju uničenih več kot 6000 družinskih zatočišč, dodatnih 17.400 pa poškodovanih. Več kot 3900 gospodinjstev naj bi ostalo popolnoma brez zatočišča. Poškodovanih ali uničenih je bilo tudi več sto sanitarnih objektov.
Težave se ne končajo pri izgubi strehe nad glavo. Poplavna voda se je na nekaterih območjih pomešala z odplakami, kar povečuje nevarnost širjenja nalezljivih bolezni. Poškodovana infrastruktura za odvajanje vode in kanalizacijo ter pomanjkanje črpalk dodatno otežujejo odstranjevanje vode iz taborišč.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da kombinacija poplav, slabih sanitarnih razmer in nezadostnih zdravstvenih storitev povečuje tveganje za širjenje nalezljivih bolezni. Med najbolj ogroženimi so otroci, starejši, novorojenčki in ljudje z obstoječimi zdravstvenimi težavami.
Ed Miliband: Prizori iz Gaze so srce parajoči
Na razmere se je odzval tudi britanski zunanji minister Ed Miliband, ki je na družbenem omrežju X zapisal, da se humanitarne razmere v Gazi še poslabšujejo. Ob poplavljenih šotorih in prizorih posledic neurja je poudaril, da je resničnost na terenu srce parajoča. Dodal je, da britanska vlada ne bo ostala ob strani in da si bo še naprej prizadevala za odpravo nevzdržnega trpljenja prebivalstva.
Podobno zaskrbljenost izražajo tudi predstavniki Združenih narodov. Namestnik posebnega koordinatorja ZN za Bližnji vzhod Ramiz Alakbarov je opozoril, da dežja sicer ni mogoče preprečiti, mogoče pa je storiti bistveno več za zaščito ljudi, ki živijo v najbolj ranljivih razmerah.
Izpostavil je predvsem dotrajana zatočišča, ki ne zagotavljajo niti osnovne zaščite pred vremenskimi razmerami. Poudaril je tudi nujnost odprave nepotrebnih omejitev in zamud pri dostavi humanitarne pomoči.
Humanitarne zaloge so skoraj izčrpane, več kot 150.000 šotorov čaka zunaj Gaze
Ena največjih težav pri odzivanju na posledice neurja je pomanjkanje osnovnih humanitarnih potrebščin. OCHA opozarja, da so zaloge šotorov, zaščitnih ponjav, odej in oblačil, ki so trenutno na voljo znotraj Gaze, skoraj izčrpane.
Posebej zaskrbljujoče je, da je več kot 150.000 šotorov, ki so jih kupile humanitarne organizacije in države donatorke, pripravljenih za dostavo, vendar se še vedno nahajajo zunaj Gaze. Samo Egiptovski odbor za pomoč ima v Al-Arishu pripravljenih približno 117.000 šotorov.
Humanitarne organizacije poleg šotorov potrebujejo tudi črpalke za odstranjevanje vode, težko mehanizacijo, rezervne dele, motorno olje, zaščitne ponjave in materiale za sanacijo kanalizacijskega sistema. Brez teh sredstev je obnova poškodovanih taborišč in zagotavljanje varnejših zatočišč močno omejeno.
Združeni narodi opozarjajo, da pomoč ni zgolj vprašanje dostave hrane in osnovnih potrebščin. Prebivalci potrebujejo tudi infrastrukturo, ki bi jim omogočila preživetje zimskih mesecev brez nenehne nevarnosti poplav, onesnažene vode in porušitve poškodovanih objektov.
Izrael trdi, da je v Gazo že dostavil več kot 91.000 šotorov
Izraelska vojska in agencija COGAT, ki je pristojna za usklajevanje civilnih zadev na palestinskih ozemljih, sta po neurju sporočili, da izvajata načrt priprav na zimo v sodelovanju z Združenimi narodi, mednarodnimi organizacijami in državami donatorkami.
Po njunih navedbah je od začetka izvajanja načrta v Gazo vstopilo več kot 91.000 šotorov. Prav tako tudi več kot 8200 tovornjakov s ponjavami, odejami, zimskimi oblačili in drugimi potrebščinami. Izraelska vojska trdi, da je odobrila tudi več kot 850 zahtev za dostavo opreme, povezane z zatočišči, vodo, sanitarno infrastrukturo in zdravstveno oskrbo.
Ob tem izraelska stran odgovornost za del težav pripisuje Hamasu. Trdi, da Hamas zavrača razorožitev. Prav tako, da obstaja nevarnost, da bi lahko nekatere vrste humanitarne in gradbene opreme uporabili za vojaške namene. Izrael zato zagovarja nadzor nad vstopom določene opreme v Gazo.
Vendar humanitarne organizacije opozarjajo, da navedbe o že dostavljenih zalogah ne odpravljajo trenutnega pomanjkanja na terenu. OCHA poudarja, da so zaloge znotraj Gaze skoraj izčrpane, medtem ko več kot 150.000 šotorov še vedno čaka na dostavo zunaj območja.
Na omejitve pri dostopu do opreme je opozoril tudi UNICEF. Po navedbah organizacije je Izrael zavrnil uvoz opreme, potrebne za približno tri milijone dolarjev vredno obnovo poškodovanega zbiralnika meteorne vode Sheikh Radwan v mestu Gaza. Objekt je onesnažen z odplakami. Ob nadaljnjem deževju bi lahko prestopil svoje zmogljivosti ter poplavil okoliške ulice in šotorska naselja. UNICEF je opozoril, da bi to pomenilo dodatno nevarnost za otroke in družine, ki že živijo v izjemno slabih sanitarnih razmerah.
Neurje je šele začetek zime: Skoraj milijon razseljenih ljudi je izpostavljenih poplavni nevarnosti
Humanitarne organizacije opozarjajo, da prvo večje neurje ne pomeni konca nevarnosti. Zimsko obdobje se šele začenja, zato bi lahko nadaljnje padavine in močan veter povzročili nove poplave, poškodbe šotorov in porušitve že oslabljenih objektov.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je skoraj milijon razseljenih ljudi v Gazi izpostavljenih srednji ali visoki nevarnosti poplav. Številni živijo na območjih, kjer so odvodni sistemi poškodovani, dostop do pitne vode in sanitarij pa omejen.
Nevarnost predstavljajo tudi poškodovane stavbe. OCHA navaja, da je bilo na območju Gaze prepoznanih najmanj 4000 objektov z visokim tveganjem za porušitev. Močno deževje in veter lahko dodatno oslabita že poškodovane konstrukcije. Tako postajajo ogroženi tudi ljudje, ki so zaradi pomanjkanja alternativ prisiljeni bivati v takšnih objektih.
Zaradi poplav se povečuje tudi nevarnost onesnaženja vode. To pa omogoča širjenje okužb in izpostavljenosti neeksplodiranim ubojnim sredstvom, ki jih lahko voda premakne ali razkrije na prej varnih območjih.
Humanitarna katastrofa, ki je ni mogoče pripisati zgolj vremenu
Močno deževje je naravni pojav, vendar razsežnost posledic v Gazi razkriva tudi globlje infrastrukturne in humanitarne težave. Ljudje, ki so zaradi vojne izgubili domove, so zdaj odvisni od začasnih zatočišč, ki pogosto ne zagotavljajo niti osnovne zaščite pred vremenskimi vplivi.
Pomanjkanje ustreznih bivališč, poškodovana kanalizacija, omejene možnosti odstranjevanja poplavne vode in nezadostne zaloge humanitarne pomoči ustvarjajo razmere, v katerih lahko že običajno zimsko neurje postane življenjsko nevarno.
Ob tem se nadaljujejo nesoglasja glede odgovornosti za stanje infrastrukture in omejitve dostave materialov. Izrael izpostavlja varnostna tveganja in svojo pomoč pri dostavi zimskih potrebščin, medtem ko Združeni narodi in humanitarne organizacije opozarjajo na nezadostne količine pomoči ter ovire pri vstopu nujne opreme.
V ospredju teh sporov pa ostajajo ljudje, ki nimajo možnosti, da bi se pred naslednjim neurjem umaknili na varno. Za družine, ki so izgubile domove, poplavljene vzmetnice in odeje niso zgolj materialna škoda, temveč izguba še zadnjih osnovnih pogojev za preživetje.
Pet smrtnih žrtev zaradi porušenega nasipa in utopitev dojenčka sta tragičen opomin, da posledice vojne ne prenehajo z umikom neposredne nevarnosti spopadov. Za prebivalce Gaze se boj za preživetje nadaljuje tudi v zimskih mesecih – tokrat proti mrazu, poplavam, boleznim in pomanjkanju varnega zavetja.
