V petek bo minilo 25 let od terorističnih napadov 11. septembra 2001, ki so zaznamovali celotne ZDA in ves svet, najbolj pa New York, kjer je umrlo največ od skupaj 2977 žrtev. V ZDA bo ob obletnici več dogodkov, glavna slovesnost bo na prizorišču napadov na Manhattnu, na njej pa ne bo predsednika Donalda Trumpa.
Zasvetila bosta dva svetlobna snopa v spomin na porušena dvojčka
Trump bo ob obletnici počastil spomin na žrtve v Pentagonu, ne bo pa ga v New York. Na slovesnosti na območju Svetovnega trgovinskega centra (WTC) na Manhattnu bodo v petek podpredsednik JD Vance in štirje še živeči nekdanji predsedniki ZDA – demokrati Joe Biden, Barack Obama in Bill Clinton ter republikanec George Bush mlajši, ki je bil predsednik v času napadov.
Trump je sicer odločno zanikal poročanje časnika New York Times, da ga ne bo v New York, ker ne bo mogel imeti govora. Spominska slovesnost na območju WTC je namreč že četrt stoletja nepolitična, brez govorov in poteka v znamenju minut molka ter branja imen žrtev, kar počnejo njihovi družinski člani. Zvečer bosta z območja spodnjega Manhattna proti nebu zasvetila dva svetlobna snopa v spomin na porušena dvojčka WTC.
This September 11 marks 25 years since our nation was forever changed.
For a quarter century, Tribute in Light has served as a powerful symbol of remembrance, illuminating the New York City skyline in honor of the nearly 3,000 people whose lives were lost.
This year, for the first time, people across the country will have the opportunity to witness the Tribute in Light together.
Join us on Friday, September 11, at 8 PM ET for “9/11 Tribute in Light: Live from Lower Manhattan, presented by @ABC in partnership with the 9/11 Memorial & Museum.” The special will air across ABC, @DisneyPlus, @hulu, @NatGeo, and @ABCNewsLive, with live performances from @laineywilson, Cyndi Lauper, and @johnondrasik of Five For Fighting.
Twenty-five years later, it is more important than ever that we come together to remember those we lost, honor their lives and legacy, and ensure that their stories are never forgotten.
— 9/11 Memorial & Museum (@Sept11Memorial) September 9, 2026
Napadi terjal 2977 žrtev, umrlo je tudi 19 ugrabiteljev
Napadi 11. septembra so eden prelomnih dogodkov v sodobni ameriški zgodovini. Devetnajst pripadnikov teroristične mreže Al Kaida je tistega jutra ugrabilo štiri potniška letala. Dve sta trčili v stolpnici WTC v New Yorku, ki sta se nato zrušili, tretje je zadelo Pentagon, četrto, ki naj bi bilo namenjeno proti kongresu ali Beli hiši, pa je po uporu potnikov strmoglavilo na polju v Pensilvaniji.
Napadi so terjal 2977 žrtev, umrlo je tudi 19 ugrabiteljev. 246 ljudi je umrlo na štirih ugrabljenih letalih, 2606 v New Yorku in 125 v Pentagonu. Nekaj ljudi še vedno pogrešajo. Ocenjujejo, da je 200 ljudi umrlo zaradi skokov z obeh stolpov, da bi se rešili pred ognjenimi zublji in strupenim dimom. Tragedija še vedno terja žrtve, saj je poleg skoraj 3000 ljudi, ki so umrli na dan napadov, zaradi bolezni, povezanih z izpostavljenostjo strupenim snovem po napadih, po podatkih zveznega programa za pomoč prizadetim, doslej umrlo že več kot 9400 ljudi.
Vse več pozornosti namenjajo izobraževanju mlajših generacij
Za Američane, ki so dogodke doživeli, ostaja 11. september globoko v osebnem spominu. Predsednica muzeja in spominskega centra 11. september, ki ga letno obišče okrog 2,4 milijona ljudi, Beth Hillman je za Wall Street Journal dejala, da se mnogi iz njene generacije še vedno natančno spominjajo, kje so bili v času napadov.
Vendar pa 100 milijonov današnjih prebivalcev ZDA leta 2001 sploh še ni bilo rojenih ali pa so bili premladi, da bi se dogodkov spominjali, izziv je zato, kako ohranjati spomin na napad. V muzeju v New Yorku, ki leži poleg bazenov, zgrajenih na temeljih nekdanjih dvojčkov WTC, zato vse več pozornosti namenjajo izobraževanju mlajših generacij.
Napadi so uničili celoten kompleks sedmih stavb WTC
Napadi so uničili celoten kompleks sedmih stavb WTC na spodnjem delu Manhattna, poškodovali so okoliške poslovne stolpnice, ohromili prometne povezave in komunikacijsko infrastrukturo ter pregnali več deset tisoč zaposlenih. Četrt stoletja kasneje območje doživlja preporod. Število prebivalcev tega dela Manhattna se je v približno 25 letih skoraj potrojilo, danes pa tam dela več kot 230.000 ljudi. V obnovo območja je bilo vloženih več kot 20 milijard dolarjev javnega in zasebnega denarja.
Na območju WTC so zgradili približno 930.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, trgovine, prometno vozlišče, spominski center in muzej 11. september ter center uprizoritvenih umetnosti. Obnova je bila dolga in polna sporov. Razprave so potekale o skoraj vseh vidikih projekta, od velikosti spominskega območja do vprašanja, ali naj na območju zgradijo tudi stanovanja. Območje, ki je bilo nekoč skoraj izključno poslovno središče in se je po koncu delovnega dne praktično izpraznilo, je postalo živahna mestna četrt s stanovanji, restavracijami, bari, kulturnimi prizorišči in hoteli.
Napad Al Kaide na cilje v ZDA je leta 2001 sprožil vojno proti terorizmu
Na dan napadov je bilo na območju le šest hotelov, danes jih je 42. Napad Al Kaide na cilje v ZDA je leta 2001 sprožil vojno proti terorizmu, ki jo je tedanja vlada republikanskega predsednika Georgea Busha mlajšega iz Afganistana, kjer so talibani gostili Al Kaido, leta 2003 razširila na Irak in druge države, kjer so delovale skrajne islamistične oborožene skupine.
Vojna je imela sprva široko podporo v svetu, ki pa je kopnela ob razkritjih o ravnanju z ujetniki ter napadom na Irak. Vodjo Al Kaide Osamo bin Ladna so ameriške posebne enote izsledile in usmrtile šele maja 2011 v Pakistanu. Zveza Nato pa je po napadu na ZDA prvič v svoji zgodovini in edinkrat doslej uporabila 5. člen severnoatlantske pogodbe, ki pravi, da je napad na eno članico napad na vse, in se je pridružila ZDA.
STA
