Politični in družbeni boj okoli Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) se ne umirja. Samo dan po sprejetju v državnem zboru se je namreč začela intenzivna faza zahteve po naknadnem zakonodajnem referendumu. Uradni dopis iz državnega zbora z dne 1. avgusta potrjuje, da so sedaj izpolnjeni vsi zakonski pogoji za začetek zbiranja podpisov volivcev.
40.000 podpisov do oktobra
Državni zbor je ZZPKŽ ponovno potrdil 24. julija 2025, po tem ko je Državni svet vložil zahtevo za ponovno odločanje. S tem se je začel teči rok za vložitev pobude za referendum. V uradnem dopisu državnega zbora je bilo zapisano, da je pobuda podprta z najmanj 2.500 podpisi, s čimer so bili izpolnjeni zakonski pogoji za določitev roka za zbiranje podpisov, ki bo potekalo od 1. septembra do 5. oktobra 2025. V tem času bo moral predlagatelj referenduma zbrati najmanj 40.000 podpisov, da bo zahteva za razpis referenduma uspešna.
Spremenjeno referendumsko vprašanje
Na posvetovalnem referendumu 9. junija 2024 se je sprva referendumsko vprašanje glasilo: “Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?“. Zaradi večje doslednosti in jasnosti za volivce se je vsebina vprašanja kasneje nekoliko spremenila: “Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 24. 7. 2025?” Slednja, posodobljena verzija je tista, ki jo bomo volivci videli jeseni, v kolikor bo do referenduma dejansko prišlo.
Pobudniki zakona verjamejo v uspeh
Izjava za medije nakazuje, da pobudniki zakona – člani društva Srebrna nit – ostajajo prepričani v zmago, saj verjamejo, da so se volivci že jasno opredelili in da se njihovo mnenje ni spremenilo.
Kaj sledi?
Če bo pravočasno zbranih dovolj podpisov, bo Državni zbor razpisal referendum, na katerem bi volivci odločali o enem najbolj občutljivih družbenih vprašanj zadnjih let. Do takrat pa ostaja jasno, da bo razprava o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja tudi v jesenskih mesecih odmevala v slovenskem javnem prostoru.
