V Levici in Vesni so v DZ vložili predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi, s katerim želijo stanovalcem v domovih za starejše, ki so bili v dom sprejeti po 1. decembru 2025 in so obravnavani po zakonu o socialnem varstvu, omogočiti vključitev v dolgotrajno oskrbo po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Tako bi za dom plačali občutno manj kot zdaj.
Nekateri plačujejo tudi 600 evrov več
V skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi se je 1. decembra 2025 začela izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji, s pomočjo zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo (CSD) in v domovih ob uvedbi sistema dolgotrajne oskrbe pa je bilo približno 20.000 ljudi v domovih prevedenih v novi sistem. To je pomenilo, da so že s položnico za december plačali le nastanitev in prehrano, medtem ko je bila oskrba poravnana s sredstvi za dolgotrajno oskrbo.
Tisti, ki so v dom prišli kasneje in njihova vloga za dolgotrajno oskrbo v instituciji še ni rešena, so medtem obravnavani po zakonu o socialnem varstvu in zato kljub uvrščenosti v primerljivo kategorijo oskrbe plačujejo tudi 600 evrov več od tistih, ki so obravnavani po zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Ranljiva skupina upravičencev
Po opozorilu Levice in Vesne gre za posebej ranljivo skupino upravičencev, ki dejansko že prejemajo celodnevno oskrbo. Glede na to bi bilo vnovično celovito ugotavljanje njihove upravičenosti do dolgotrajne oskrbe ne le administrativno obremenjujoče, ampak tudi vsebinsko nepotrebno, so prepričani.
Upravičencem bi s predlogom omogočili pridobitev pravice do dolgotrajne oskrbe na podlagi vloge, kateri bi priložili že obstoječo dokumentacijo o vključitvi v institucionalno varstvo. Uvrščeni bi bili v tisto kategorijo dolgotrajne oskrbe, ki bi bila primerljiva s kategorijo oskrbe, v katero so uvrščeni zdaj. Pri tem bi se uporabila vnaprej določena prevedbena tabela, ki bi nadomestila novo ocenjevanje upravičenosti. Tako ne bi bilo potrebe po dodatnih strokovnih postopkih.
Pristojne vstopne točke na centrih za socialno delo bi bile po predlogu zavezane k prednostni obravnavi teh vlog in k izdaji odločbe v skrajšanem roku 30 dni.
Pravica do dolgotrajne oskrbe
Po predlogu zakona bi se pravica do dolgotrajne oskrbe začela izvajati, ko bi bila odločba o priznanju pravice izvršljiva, ko bi bil sklenjen osebni načrt z izvajalcem in ko bi bila urejena vprašanja nastanitve in prehrane. Predlagani pogoj pa je tudi, da se obstoječe socialnovarstvene storitve ne izvajajo več.
Prav tako predlog določa, da ob vključitvi v sistem dolgotrajne oskrbe prenehajo pravice do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev, vendar bi hkrati vzpostavili nov mehanizem za presojo upravičenosti do oprostitve stroškov nastanitve in prehrane. Tako bi upravičenost posameznika preverili centri za socialno delo po uradni dolžnosti.
Upravičence želijo zaščititi pred finančnimi posledicami
V Levici in Vesni pa želijo upravičence tudi zaščititi pred morebitnimi finančnimi posledicami časovnega zamika med dejansko vključitvijo v institucionalno varstvo in formalnim priznanjem pravice do dolgotrajne oskrbe. Glede na to za prehodno obdobje predlagajo uvedbo denarnega nadomestila. Tisti, ki so pravočasno vložili vlogo, ki ne prejemajo dodatka za pomoč in postrežbo in niso upravičeni do oprostitve plačila storitev, bi tako dobili denarni prejemek v višini, ki ustreza priznani kategoriji dolgotrajne oskrbe.
Nadomestilo bi se izplačevalo za obdobje od začetka institucionalnega varstva, vendar ne pred 1. decembrom 2025, pa vse do izvršljivosti odločbe. Višina prejemka bi bila vezana na sistemske določbe zakona o dolgotrajni oskrbi, sredstva pa bi zagotovil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Odprava neenakosti
Tokratni predlog zakona želi odpraviti neenakosti med stanovalci v domovih za starejše na podoben način, kot so v Levici in Vesni ter Svobodi želeli že s predlogom, ki je bil v DZ v prvi obravnavi 24. aprila. Vendar pa je DZ tedaj ocenil, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Da ni primeren, je glasovalo 45 poslancev, nasprotnega mnenja pa jih jih je bilo 24. Podprli so ga poslanci Svobode, SD, Levice in Vesne, proti pa so bili v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus, v Demokratih in Resnici. Poslanca narodnosti sta bila vzdržana. Tisti, ki predloga niso podprli, so ga v razpravi ocenili kot preveč parcialnega.
STA
