V Sloveniji želimo doseči takšno raven bralne pismenosti, ki bo vsakemu posamezniku v Sloveniji omogočala optimalen razvoj sposobnosti za dejavno življenje in delo,
so optimistični na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. Prepričani so tudi, da bo bralna pismenost pripomogla h gospodarskemu napredku, politiki trajnostnega razvoja ter družbenemu povezovanju. A statistika ne govori v njihov prid.
Kje vidi Ministrstvo rešitev za povečanje bralne pismenosti?
»Nacionalna strategija za razvoj pismenosti 2019-2030 temelji na strategiji iz leta 2006 in je posodobljena v skladu z napredovanjem stroke, na podlagi rezultatov slovenskih učencev in učenk v OECD mednarodnih študijah PISA in PIRLS ter izsledkov slovenskih projektov s področja bralne pismenosti«, pojasnjujejo na Ministrstvu.
Statistika branja
Raziskava Knjiga in bralci VII. Bralna kultura in nakupovanje knjig v RS, izvedena leta 2024, je pokazala zanimive rezultate. Smo Slovenci res bralni narod? Na podlagi vzorca 1011 anketirancev, bi lahko sklepali, da temu morda ni tako.
V desetih letih je povprečno število prebranih knjig nekoliko upadlo. Leta 2024 je to pomenilo osem knjig na bralca oziroma nekaj manj kot pet knjig na prebivalca – leta 2014 je ob nekoliko večjem številu nebralcev ta številka znašala tri knjige letno več na bralca oziroma približno ena knjiga in pol več na prebivalca. Ob tem pa se je za skoraj 44 % zmanjšalo število tistih, ki so v enem letu prebrali več kot 20 knjig.
Zanimivo je tudi, da šola ni eden izmed glavnih dejavnikov, ki bi ljudi navdušil nad branjem. Največji vpliv imajo starši oziroma sorodniki ter domače okolje, medtem ko imajo najmanjši vpliv prijatelji in znanci. V Sloveniji v preteklem letu 35 % anketirancev ni niti enkrat prestopilo praga knjižnice. Ta odstotek je sicer nižji kot pred 10 leti, takrat namreč knjižnice ni obiskalo 41 % vseh anketirancev. Delež ljudi, ki knjižnico obiskujejo enkrat na teden, je 5 odstoten – leta 2019 je bilo takih ljudi 6%, leta 2014 pa 9 %.
Število tistih, ki preberejo več kot 20 knjig na leto, se je od leta 2014 zmanjšalo za tretjino (padec z 9 % leta 2014 na 6 %), tistih, ki preberejo od 11 do 20 knjig, je manj za 2 %, tistih, ki preberejo od 5 do 10 knjig, je manj za 5 %, tistih, ki preberejo od 1 do 3 knjige letno, pa je več kot pred desetimi leti (povečanje z 12 na 25 %). Posledično se je število tistih, ki preberejo več kot tri knjige letno, zmanjšalo za skoraj 20 %. Povedano drugače, skupina nebralcev in šibkih bralcev se je povečala s 57 % leta 2014 na 65 % leta 2018 in na 67 % leta 2024, kar pomeni, da v Sloveniji le 33 % ljudi vzame v roke več kot tri knjige na leto. Ta podatek vsaj posredno pritrjuje rezultatom raziskave PIRLS, v kateri je le 26 % četrtošolcev poročalo, da imajo starše, ki zelo radi berejo.
Pozitiven obrat
V raziskavi pa najdemo tudi nekaj spodbudnih podatkov, ki vračajo vero v prihodnost, saj se nahajajo v najmlajši skupini anketiranih 18–24 let. Ti v največjem odstotku kljub stereotipom o digitalnih domorodcih raje berejo tiskane kot elektronske knjige. Mladi radi posegajo po slovenskih romanih in poeziji, manj pa po žanrski literaturi. Večji delež nakupa knjig pa sicer opravijo v angleščini – torej branje in kupovanje knjig v nematiranem jeziku predstavlja izziv za slovensko kulturno politiko.
Številke res da ne kažejo na pretirano pozitiven odnos Slovencev do branja – zato izkoristimo še preostanek poletja in v roke vzemimo kakšno dobro knjigo, ki nam bo popestrila iztekajoče se sončne dni.
