Prelomni trenutki so zaznamovali pot Univerze v Mariboru, ki je v petih desetletjih ustvarila mnogo zgodb, znanstvenih dosežkov in tudi afer. Preberite, kateri so bili ključni mejniki delovanja Univerze.
Prelomni trenutki v zgodnjih začetkih
2.7.1959 velja za pomemben datum. Takrat je bil namreč sprejet Zakon o ustanovitvi Višje komercialne šole, ki velja za temelji razvoj mariborske univerze. Hkrati pa to velja za temeljni kamen današnje Ekonomsko-poslovne fakultete in Univerze v Mariboru. Namen njene ustanovitve je bil zapolniti vrzel med srednješolsko in visokošolsko ekonomsko izobrazbo.
Za prelomnico štejemo tudi izgradnjo prvega študentskega doma. Kot navajajo na spletni strani Univerze v Mariboru, so dom začeli graditi novembra 1963 na Tyrševi ulici ob mestnem parku. Prvi študentje so se vanj naselili leto dni kasneje, 28. decembra 1964. Študentski dom je obsegal 90 sob s 180 posteljami, sanitarije, čajne kuhinje, ločene bolniške sobe, manjše skupne prostore in stanovanje za hišnika. V kletnih prostorih pa je imel tudi shrambo za perilo in prostor za namizni tenis.
Prvi doktor znanosti – mejnik v akademskem svetu
Promocija prvega doktorja znanosti je potekala 21. januarja 1977. Miran Mejak, rojen leta 1927, je pod mentorstvom Danila Vezjaka kot prvi na Univerzi v Mariboru uspešno obranil doktorsko disertacijo. Ta je nosila naslov Model mednarodnega trženja v odnosih z deželami v razvoju. Pred tem je opravil diplomo iz rudarstva, nadaljnjo specializacijo pa je opravil v Washingtonu iz področja nafte. Pred doktoratom je na tedanji Visoki ekonomsko-komercialni šoli (VEKŠ) zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom »Analiza potreb dežel v razvoju z vidika njihove strukture in medsebojnega učinkovanja«. Kasneje je deloval v številnih vodstvenih položajih, leta 2000 mu je Univerza v Mariboru podelila tudi naziv častni senator za izredne zasluge.
Študentski kulturno-prireditveni center (Štuk) se je uradno odprl 1. januarja 1986. Lociran na Gosposvetski cesti 83 se danes nahaja v neposredni bližini študentskih domov, Univerzitetnega športnega centra Leona Štuklja in stavbe treh fakultet: Filozofske, Pedagoške ter Fakultete za naravoslovje in matematiko.
Če zavrtimo čas še malo naprej, prispemo v leto 1993. Takratna Visoka pravna šola se je preimenovala v Pravno fakulteto, EKŠ pa je postal EPF.
Ne moremo pa pozabiti iti na eno izmed lepših baročnih hiš, ki je danes namenjena raziskovanju in študijski dejavnosti FERI-ja. Sodi med najlepše in najčistejše ohranjene secesijske stavbe v Mariboru, ki je izredno ambiciozno zasnovana arhitektura Fritza Friedrigerja. Osnovni cilj prenove Baroničine hiše je bila ohranitev baročne hiše in vzpostavitev primarne vizualne in materialne pojavnosti spomenika, prav tako pa tudi prilagoditev objekta današnjemu času in standardom ter njegovi novi namembnosti.
Prelomni trenutki skozi afere
Seveda pa ne moremo pozabiti na odmevne afere, ki so osvetlile delovanje Univerze. Pomnimo – minulo pomlad so odpustili izrednega profesorja Friderika Klamperja, profesorja filozofije. Odmevno novico smo lahko še precej časa prebirali po medijih, pred nedavnim pa je tudi tožil Univerzo v Mariboru. S tožbo sicer ni uspel.
Odmeven je bil tudi kibernetski napad, ki je zaznamoval celoten študijski proces. Le-ta se je zgodil kmalu po začetku študijskega leta, 23. oktobra 2024. Za seboj pa je pustil ne-malo posledic – več kot teden dni so bili popolnoma nedostopni internet, študentske e-storitve, e-storitve za zaposlene v strokovnih službah, onemogočena je bila tudi prijava v računalnike v predavalnicah in računalniških učilnicah.
Prelomno je bilo tudi leto 2015. Takratni dekan EPF Klavdij Logožar naj bi DARSU prodal diplomsko nalogo svoje nekdanje študentke, ta pa za to dejanje sploh ni vedela. Logožar naj bi bil študentki tudi mentor, za prodano diploma pa je prejel vrtoglavih 24.000 evrov.
