Slovenska gospodinjstva imajo vse več finančnega premoženja, hkrati pa ostajajo precej manj zadolžena od povprečja evrskega območja. Najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), objavljeni pred svetovnim dnevom varčevanja, ki ga zaznamujemo 31. oktobra, razkrivajo tudi pomembno spremembo: delnice in drugi lastniški kapital so prvič prehiteli bančne vloge.
Finančna sredstva slovenskih gospodinjstev so konec leta 2025 dosegla 96,1 milijarde evrov, kar je 8,9 milijarde evrov več kot leto prej. Največji delež so predstavljale delnice in druge oblike lastniškega kapitala, ki so se povečale za 16,8 odstotka in predstavljale 37,3 odstotka vseh finančnih sredstev. Bančne vloge so s 34,8-odstotnim deležem zdrsnile na drugo mesto.
Sledila so sredstva v obliki zavarovanj in pokojninskih shem, ki so predstavljala 10,7 odstotka finančnega premoženja, medtem ko je delež gotovine znašal 8,7 odstotka.
Slovenci še vedno nadpovprečno varčujemo
Slovenska gospodinjstva so tudi lani ohranila razmeroma visoko stopnjo varčevanja. Ta je leta 2025 znašala 14,7 odstotka, kar je 2,9 odstotne točke več kot leta 2015. Slovensko povprečje je bilo za 0,4 odstotne točke višje od povprečja Evropske unije, ki je znašalo 14,3 odstotka, in enako povprečju evrskega območja.
Najvišjo stopnjo varčevanja smo dosegli v prvem letu pandemije covida-19, leta 2020, ko je znašala 22,6 odstotka. V Evropski uniji je takrat dosegla 18,3 odstotka.
Posojila naraščajo, zadolženost ostaja nižja od evropskega povprečja
Ob rasti prihrankov se povečujejo tudi finančne obveznosti gospodinjstev. Konec leta 2025 so posojila in druge finančne obveznosti slovenskih gospodinjstev znašali 19,8 milijarde evrov, kar je 1,3 milijarde evrov več kot leto prej.
V zadnjem desetletju so se potrebe po financiranju večjih nakupov in stanovanjskih projektov še povečale. Obseg stanovanjskih posojil je bil leta 2025 za 68,8 odstotka večji kot leta 2015, potrošniških pa za 79,2 odstotka.
Kljub temu zadolženost slovenskih gospodinjstev ostaja precej nižja od evropskega povprečja. Razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in bruto razpoložljivim dohodkom je lani znašalo 41,2 odstotka. V evrskem območju je bila ta stopnja občutno višja, in sicer 77,5 odstotka.
