Ste se kdaj vprašali, kako Slovenci razumemo idejo svobode? Zdi se, da se precej razlikujemo od drugih Evropejcev. Edinstveno slovensko razumevanje tega pojma smo lahko videli na kongresu največje vladne stranke.
Svoboda in Solidarnost
Med kongresom Svobode so govorniki, torej člani stranke, poudarjali, kaj je v resnici svoboda – seveda z malo začetnico. Zanimivo je, da niso poudarjali že dobro znane mantre evropskih liberalcev, da je treba vsak aspekt življenja »osvoboditi« oziroma liberalizirati. V primeru gospodarstva to pomeni popolno deregulacijo trga, kar pa nikakor ni v skladu s strankinimi predvolilnimi zavezami.
Če vzamemo primere iz tujine – denimo nemški FDP in avstrijski NEOS – gre za deklarirani liberalni stranki, ki sta Svobodi podobni glede vidika osebnih svoboščin. A za razliko od največje vladne stranke veljata za glasnici podjetnikov, menedžerjev in delodajalcev. Slednji s takšnim razumevanjem liberalizma nimajo težav; kvečjemu je to središče njune agende.
V Sloveniji pa tovrstno razumevanje liberalizma težko vzbudi pozitivno reakcijo pri večjem delu volilnega telesa.
Da bi še poudarili razliko med nemško-avstrijsko oziroma zahodnoevropsko liberalno dogmo, je treba dodati, da nemški FDP nasprotuje ideji minimalne plače. Če bi kaj takega izjavil Golob, bi takoj izgubil volitve.
Kar v Sloveniji štejemo za liberalizem, skoraj vedno sovpada z idejo levih gospodarskih politik – denimo regulacijo trga, kot je vladna regulacija cen energentov in goriv. Sem sodijo tudi krepitev javnih sektorjev, kot so šolstvo, zdravstvo in socialni transferji.
V tem pogledu je Gibanje Svoboda precej bolj podobno evropskim zelenim strankam, na primer nemškim Bündnis 90/Die Grünen. Skladno s tem so se ujemali tudi govori na kongresu.
Presenetilo vas bo, da prvi govorec Klemen Boštjančič – finančni minister, ki so ga nekateri imeli za pristaša neoliberalnih praks je v govoru presenetil z obljubami izrazito levih gospodarskih prijemov.
Obrat v levo
Že pri govoru finančnega ministra Boštjančiča je bilo zanimivo, da je podpredsednik Gibanja Svoboda poudaril štiri stebre razvoja stranke, ki jo – glede na povedano – postavljajo še bolj levo od SD. To bi lahko označili za tipični socialdemokratski model, ki temelji na keynesianizmu druge polovice 20. stoletja, se pravi na iskanju ravnovesja med razvojem in solidarnostjo. Prav ti dve vrednoti je v svojem govoru izpostavil tudi Boštjančič.
Poudarjeno je bilo tudi, da naj bi stranka razvila največjo terensko mrežo v Sloveniji. Če to drži, gre za velik dosežek v primerjavi s preteklimi projekti sredinskih in levosredinskih strank v zadnjih petnajstih letih. Te so sicer znale zmagati volitve, vendar jim ni uspelo vzpostaviti trajne organizacijske mreže, zato so se hitro sesule same vase. Terenska mreža pa je lahko dobra odskočna deska za dolgoročni razvoj stranke, hkrati pa predstavlja razlog za zaskrbljenost pri etabliranih političnih tekmicah, kot sta SDS in SD.
Vodja poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič je poudarila, da se zna stranka učiti iz lastnih napak, obenem pa je izpostavila kolektivnost. Morda to ni bilo izbrano naključno, saj naj bi bili Slovenci podzavestno nagnjeni h kolektivnim dejanjem – k tistim, ki pomenijo skupno dobro.
Bella Ciao
E se io muoio da partigiano,
o bella ciao, bella ciao, bella ciao ciao ciao,
e se io muoio da partigiano
tu mi devi seppellir.
A če umrem kot partizan
O lepotica adijo, lepotica adijo, lepotica adijo, adijo, adijo
A če umrem kot partizan
moraš me pokopati.
Iz dogajanja na kongresu lahko nedvomno rečemo, da se je Gibanje Svoboda v zadnjih treh letih od ustanovitve veliko naučilo – tudi na področju simbolnega reda. Razumejo namreč, da morajo, če želijo levi pol oziroma blok samostojno in suvereno popeljati na prihajajoče volitve, delovati kot pristni levičarji.
Zato izbira partizanske pesmi ob prihodu zakoncev Golob ni bila naključna.
Morda je njen pomen še globlji – Primorska, iz katere prihaja premier, je bila prvi del slovenskega etničnega ozemlja, ki je izkusil fašizem. Ali to pomeni, da Golob bolj kot kdorkoli drug fašizmu sporoča: »Nikoli več!«
