Čeprav je Slovenija pogosto tretirana kot digitalno napredna država, sveži podatki indeksa Digitalnega gospodarstva in družbe (DESI 2025) Evropske komisije kažejo na zaskrbljujoč trend. Medtem ko si Evropska unija (EU) postavlja ambiciozne cilje za digitalno preobrazbo, ostaja digitalna pismenost večine Evropejcev, vključno s Slovenci, pod pričakovanji.
V povprečju ima manj kot 60 % Evropejcev osnovne digitalne veščine, kar je velik zadržek pri uvajanju novih tehnologij in povečuje ranljivost državljanov za spletne prevare.
Alarm za slovenske starejše: Upad digitalnih spretnosti
Indeks DESI meri napredek od leta 2022, in ravno v kategoriji, ki je ključna za vključujočo družbo, je Slovenija zabeležila zaskrbljujoč nazadovanje. Medtem ko je na ravni EU povprečje osnovnih digitalnih veščin pri starejših, starih med 55 in 74 let, zraslo za skromnih 2,43 %, je Slovenija v tem segmentu doživela upad za -5,85 %.
S tem padcem se Slovenija uvršča med države, ki so v zadnjih letih najbolj nazadovale v digitalni pismenosti starejših, takoj za Irsko. Kaže pa tudi, da ostaja velika ranljivost za goljufije in izključitev iz digitalnega življenja prav pri tisti skupini prebivalstva, ki jo je treba najbolj zaščititi.
Kdo so evropski “digitalni zmagovalci”?
Medtem ko se celotno povprečje EU v osnovnih digitalnih veščinah poviša le za 1,64 %, pa so nekatere države dosegle izjemne skoke. Vodilne so: Madžarska (+9,8 % izboljšanja osnovnih veščin), Češka (+9,42 % izboljšanja osnovnih veščin in vodilna pri naprednih veščinah), Estonija (+6,24 % izboljšanja osnovnih veščin).
Njim so se pridružili tradicionalni digitalni voditelji (Finska, Nizozemska, Švedska), ki sicer že leta zasedajo vrh, a se zdaj preusmerjajo na razvoj naprednih veščin, povezanih z umetno inteligenco (UI).
Ambicija EU je sicer, da 80 % državljanov do leta 2030 doseže osnovne digitalne veščine.
