Sindikat Mladi plus je na ministra za delo Luko Mesca naslovil javni poziv, naj ob prihajajoči uskladitvi minimalne plače izbere najvišji možni dvig, ki ga dopušča zakon. Kot so zapisali, je “sramotno, da imamo v državi revščino, nedopustno pa je, da se viša tudi delež revščine med zaposlenimi.”
Nujno potrebno pripraviti nov izračun minimalnih življenjskih stroškov
“Minimalni življenjski stroški so bili na zadnje usklajeni leta 2022 in naj bi znašali 669,83 evra. Iz predhodnega zneska, ki je bil določen leta 2017, so bili dvignjeni le za 9,2 odstotka. Že v tistem petletnem obdobju je inflacija znašala 18,9 odstotka, cene hrane pa so se zvišale za kar 23,6 odstotka,” so navedli.
Po njihovih besedah gospodinjstva, ki živijo z minimalno plačo, največ svojih prihodkov porabijo za osnovne življenjske potrebščine, zato zadnja uskladitev minimalnih življenjskih stroškov ne odraža dejanskega povečanja stroškov življenja. Menijo, da je pred naslednjo uskladitvijo minimalne plače, predvideno za leto 2026, nujno pripraviti nov izračun minimalnih življenjskih stroškov.
Treba upoštevati tudi druge kazalnike
V pismu so ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zato pozvali, naj zagotovi posodobljen izračun teh stroškov. Spomnili so, da zakon določa, da mora biti minimalna plača vsaj 20 odstotkov, in ne več kot 40 odstotkov višja od zneska minimalnih življenjskih stroškov.
“Ob usklajevanju minimalne plače vam zakon omogoča, da poleg življenjskih stroškov upoštevate tudi druge kazalnike, kot so gospodarska rast, stanje zaposlenosti in rast povprečne plače. Pozivamo vas, da končno upoštevate vse te dejavnike in minimalno plačo uskladite na ravni zakonskega maksimuma,” so zapisali.
Tudi študenti trpijo
Ministra so opozorili tudi na študente, ki delajo, saj je tudi njihova minimalna urna postavka odvisna od višine minimalne plače. “Tudi zanje so stroški življenja vedno višji, manko študentskih postelj v študentskih domovih jih sili k najemu na zasebnem trgu, štipendije pa so mizerno nizke in ne pokrijejo vseh stroškov življenja in študija,” so nanizali.
Študentsko delo je socialni korektiv, ki po njihovem nadomešča pomanjkljivo štipendijsko politiko, premalo stanovanjskih zmogljivosti za študente, vedno dražjo prehrano in druge stroške. “Z dvigom minimalne urne postavke za študente delavce lahko vsaj delno omilite te učinke in tudi študentom iz delavskih družin omogočite, da bodo lahko delali kakšno uro manj in študirali kakšno več,” so še zapisali.
