Pešci pogosto prečkajo cesto tam, kjer jim je najbližje, tudi tik ob označenem prehodu. Po pravilih cestnega prometa pa je to prekršek, saj mora pešec uporabiti prehod, če ta v bližini obstaja.
V hitrem vsakdanu ljudje pogosto izberejo krajšo pot čez cesto, pa četudi je to le nekaj korakov pred prehodom ali nekaj metrov od križišča. Čeprav se zdi nepomembno, zakon takšno prečkanje obravnava kot kršitev. Voznik pričakuje pešce na označenem prehodu, ne kjerkoli na vozišču, zato je pravilna lokacija pomemben element prometne varnosti.
Kaj pomeni “v bližini”?
V praksi “v bližin” ne pomeni en ali dva metra, temveč tudi več deset metrov. Če obstaja označen prehod v območju razumno hoje – torej v neposredni dostopnosti – mora pešec uporabiti prav tistega. V urbanih območjih to pomeni skoraj vedno.
Zakonodaja je namreč zelo jasna:
83. člen
(udeležba pešcev v cestnem prometu)
(uradno prečiščeno besedilo)
(1) Pešci morajo uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev.
(2) Če na vozišču ali ob njem ni pasu za pešce, pešpoti ali pločnika, je pa kolesarska pot ali steza, smejo hoditi pešci po kolesarski poti ali stezi, vendar tako, da ne ovirajo kolesarjev in voznikov koles s pomožnim motorjem.
(3) Pešec ne sme hoditi po vozišču ali se zadrževati na njem, prav tako ne sme nanj nenadoma stopiti.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka smejo hoditi pešci po vozišču tam, kjer ni pločnika, pešpoti ali kolesarske steze. Pešci morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje.
(5) Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri hoje, kjer je to zanje varneje (nepregledni ovinek, ovira na vozišču ipd.).
(6) Pešec, ki potiska enosledno vozilo, ročni voziček ali drugo prevozno sredstvo in organizirana skupina pešcev, mora v primeru, ko ni mogoče uporabljati prometne površine namenjene hoji pešcev, hoditi ob desnem robu vozišča v smeri hoje. Pešec, ki potiska ob sebi enosledno vozilo, ga mora voditi na svoji levi strani. Določba velja tudi za osebo, ki se vozi v invalidskem vozičku.
(7) Pešec mora prečkati vozišče na prehodu za pešce, če je ta oddaljen od njega manj kot 100 metrov. Pešec ne sme prečkati vozišča zunaj prehoda za pešce, če sta smerni vozišči fizično ločeni ali ju loči neprekinjena ločilna črta.
(8) Pešec mora prečkati vozišče brez ustavljanja in po najkrajši poti. Preden stopi na vozišče, se mora prepričati, če to lahko varno stori.
(9) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek pešec, ki ravna v nasprotju z določbo prvega, drugega, tretjega, četrtega, šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena in organizator skupine pešcev, ki ravna v nasprotju z določbo šestega odstavka tega člena .
Najpogostejše kršitve
Najpogosteje se prekršek zgodi tam, kjer je prehod “na dosegu roke”, a ga oseba ignorira:
- tik pred ali tik za prehodom,
- pri avtobusnih postajah, kjer pešci skočijo čez cesto med dvema postankoma,
- pri trgovinah in nakupovalnih središčih, ko ljudje “režejo” pot,
- pri križiščih, kjer je potrebnih nekaj dodatnih korakov do zebre,
- na prometno obremenjenih mestnih vpadnicah.
Po uradnih statistikah policije je velik del pešcev poškodovan ali povožen v trenutku, ko stopijo na vozišče tam, kjer jih voznik ni pričakoval.
Kdo nosi odgovornost?
Čeprav imajo pešci v mnogih situacijah prednost, to ne velja za nenapovedan vstop na vozišče izven prehoda. V takih primerih odgovornost ni več avtomatično na strani voznika. Voznik ne more predvideti, da se bo nekdo odločil prečkati nekaj metrov stran. Zato se takšno ravnanje kaznuje, ker zakon izhaja iz pričakovane predvidljivosti prometa.
Največkrat do tveganih prečkanj prihaja pri:
- šolarjih, ki tečejo čez cesto za avtobusom ali prijatelji,
- starejših, ki izberejo “najbližjo točko”, ne pa prehoda,
- osebah, ki stopijo na cesto izza parkiranega vozila ali drevoreda.
- Prav pri teh skupinah so trki pogosto hujši, saj voznik reagira pozno ali nima izogibnega pasu.
Kolikšna je kazen?
Za neuporabo prehoda, kadar ta obstaja, je predpisana globa 40 evrov. V večini primerov policija najprej opozori, a ob ponavljanju ali očitni nevarnosti sledijo ukrepi.
