Aktualno

Skrivnostni kraji v Sloveniji, kjer se dogajajo nerazložljive stvari – ste jih že obiskali?

Legenda o govoreči mizi, misterioznih gradovih, svetih jamah in hudi luknji. Slovenija skriva številne kraje, o katerih se šepeta že desetletja. V članku izveste, kje se nahaja govoreča miza, ki se pridružuje dolgemu seznamu slovenskih mističnih krajev – od Hudičevega turna do Hude luknje in Svete jame pri Socerbu.

Govoreča miza na Koroškem

Tako imenovana preroška mizica oziroma govoreča miza se nahaja na Koroškem, v bližini kraja Prevalje. Mizica pa ni povsem običajna, saj lahko odgovarja na vprašanja z da ali ne – njeni odgovori pa so lahko tudi številski. Legenda pravi, da na mizo položiš obe roki, potem pa jo vprašaš, kar ti leži na srcu – če se miza dvigne, je odgovor da. Če ostane na miru, pa je odgovor ne.

Govoreča miza na Koroškem (Foto: Facebook stran Preroška miza)

Ljudje so poročali, da so mizico spraševali že najrazličnejša vprašanja – na primer koliko so stari, in mizica se je tolikokrat dvignila, kolikor je bila oseba stara.

Lesena miza je stara več kot 100 let, nahaja pa se na Koroškem – natančneje v bližini vasi Prevalje. Miza je bila odpeljana tudi na Inštitut Jožefa Štefana v Ljubljani, kjer so izvedli znanstvene raziskave, da bi ugotovili, kako je možno, da se premika. V njej niso našli nič sumljivega, prav tako niso prišli do nobene razlage, zakaj se miza dviga – sama od sebe.

Odsvetuje se, da bi mizo spraševali o življenju in smrti. Praksa govoreče mize pa ni fenomen le v slovenskem prostoru. Po svetu je že dolgo poznano t.i. obračanje mize (table tipping), ki služi za obredni običaj. Govoreča  miza na Koroškem pa ni samoten pojav – v Sloveniji je znanih več prekletih objektov, kjer po pričevanju domačinov pogosto straši. Primer tega je…

Huda luknja

Huda luknja (Foto: Spletna stran Koroška)

Huda luknja je naravna soteska, skozi katero je speljana magistralna cesta med Velenjem in Slovenj Gradcem. Hkrati pa je to ime za jamo, ki je del širšega jamskega sistema. Med tamkajšnjimi prebivalci kroži zgodba, da naj bi se v najožjem delu soteske reke Pake mimoidočim pojavljala skrivnostna bela žena, včasih kar na zadnjih sedežih avtomobila, nato pa naj bi hipoma izginila.

Legenda o Hudi luknji kroži med prebivalci že od 19. stoletja, a bržkone je po ustnem sporočilu obstajala že od prej. Duh ženske naj bi se prikazoval tudi danes – ob cesti, kjer štopa, ali pa kar na sredini ceste. Pomnimo, da so se na tam mestu zgodile tudi hujše prometne nesreče.

Hudičev turn

Hudičev turn (Foto: osebni arhiv)

V neposredni bližini razvalin Dvorca Soteska v občini Dolenjske Toplice se nahaja vrtni paviljon Hudičev turn. Zgrajen je bil v 17. stoletju kot del razkošnih renesančnih vrtov in je služil kot prostor za sprostitev ter družabna srečanja plemstva. Zaradi svoje nenavadne lepote in skrivnostnega vzdušja je dobil ime »Hudičev turn«, danes pa je prava umetniška in arhitekturna znamenitost.

Po poročanju portala Velenjčan ena od legend pravi, da je soteški graščak v času hude revščine od tlačanov zahteval davek. Ker mu ga niso mogli plačati, je ukazal, da mu pripada prva noč s vsako novo nevesto, kmetje pa so ga zato prekleli in paviljon poimenovali Hudičev turn. Notranjost paviljona je bogato poslikana, okolica je primerna tudi za kolesarski izlet. O tem, ali tam res straši, pa se lahko obiskovalci prepričajo sami. Ob hudičevem turnu boste nedvomno čutili zanimivo energijo…

Sveta jama

Sveta jama (Foto: Visit Koper)

Sveta jama je majhna kraška jama, za katero bi najbrž vedel le malokdo, če ne bi bilo z njo povezanih toliko zgodb, od katerih so nekatere prerasle tudi v legende.

Legenda pravi, da je v jami prebival mladi sveti Socerb, po katerem je jama dobila tudi ime. Sveti Socerb je krščanski svetnik, ki se je pri 12. letih vselil v današnjo Sveto jamo. Tam je bival eno leto in devet mesecev živel samo od vode iz potoka. Iz jame je odšel posebno močen in je zdravil bolne. A oblastem čudeži niso bili po godu, zato je Numerian Junil (takratni cesarski namestnik) Socerba zaprl v ječo in ga tudi mučil do smrti. Po legendi naj bi umrl 24. maja leta 283 ali 284.

Jama je kmalu po tem postala romarsko središče. Že Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 opisoval legendo in procesije, ki so bile vsako leto na Socerbov god (dan njegove smrti). V 17. Stoletju so jamsko cerkvico opremili še z marmornatim oltarjem s Socerbovo podobo. Morda boste ob obisku jame slišali glasove Socerba, ki je nekoč živel v jami.

Sveta jama (Foto: Osebni arhiv)
Delitve: