Pred 500 leti je Trubar Slovence učil brati in pisati. Danes bi nas morda učil tvitati. Kako bi izgledala reformacija v dobi družbenih omrežij? Če bi Primož Trubar živel danes, bi verjetno začel reformacijo z objavo na Twitterju. Njegov prvi tweet bi bil preprost, udaren in viralen: “Stati inu obstati. #SlovenščinaŽivi”
Reformacija 16. stoletja je bila prva velika komunikacijska revolucija, saj je besedo s pomočjo tiska spravila med ljudi. Danes živimo drugače– digitalno. A cilj je isti: da nas povezuje beseda, naj bo ta izpisana na papirju ali natipkana na zaslonu.
Reformacija: Prvi viralni dogodek v zgodovini
Trubar in njegovi sodelavci so bili mojstri medija. Tiskane knjige 16. stoletja so bile takrat enakovredne današnjim “objavam, ki se širijo viralno”. Trubarjev Katekizem in Abecednik nista bila le verski besedili; bila sta launch slovenske pismenosti. Ideje so krožile po Evropi hitreje kot kdaj koli prej, ljudje so prvič brali in se učili v svojem jeziku.
Bistvo ni bilo le v vsebini, ampak v obliki. Reformatorji so Slovencem dali orodje – knjigo v maternem jeziku – ki jim je omogočilo aktivno sodelovanje, ne le pasivno poslušanje. Danes je naše orodje mobilnik, naš medij pa družbena omrežja.
Mnenje strokovnjaka: Jezikoslovec dr. Kozma Ahačič v svojih delih poudarja: “Trubar je razumel moč medija, ki je bil v tistem času nov in revolucionaren – tako kot jo danes razumejo uporabniki družbenih omrežij. Bistvo reformacije je bilo v doseganju množic s pomočjo dostopnega medija.”
Če bi se Trubarjeva reformacija zgodila danes, bi reformatorji zlahka postali vplivneži jezika.
Trubar na Twitterju – satire in realnosti
Kaj bi se torej dogajalo v slovenskem feedu, če bi se reformatorji prebudili v letu 2025? Bili bi influencerji jezika, ki bi z jasnimi, kratkimi objavami krojili javno razpravo in seveda… popravljali slovnične napake.
Poglejmo, kako bi komunicirali naši ključni reformatorji:














