Vlaki so lani prepeljali 16,8 milijona potnikov, kar je po podatkih statističnega urada za šest odstotkov več kot leto prej. Na letališčih so jih našteli 1,4 milijona ali 13 odstotkov več, sedemodstotni padec pa so zabeležili v slovenskih pristaniščih, kamor je z ladjami prispelo ali odpotovalo okoli 142.600 potnikov.
Najbolj obremenjen cestni promet
Čez slovenske cestne mejne prehode je lani vstopilo ali izstopilo 77,5 milijona potniških vozil – 32,9 milijona čez prehode s Hrvaško, 21,3 milijona z Avstrijo, 20,7 milijona z Italijo in 2,6 milijona z Madžarsko. Na letni ravni se je promet potniških vozil skupno povečal za odstotek.
Slovenska cestna tovorna vozila so lani prepeljala 100,4 milijona ton blaga ali za pet odstotkov manj – v notranjem prevozu 65,8 milijona ton blaga ali za štiri odstotke manj, v mednarodnem pa 34,6 milijona ton ali za šest odstotkov manj kot leto prej. Pri tem so opravila 21,9 milijarde tonskih kilometrov ali za tri odstotke manj – v notranjem prevozu 2,7 milijarde tonskih kilometrov ali za 14 odstotkov manj, v mednarodnem pa 19,2 milijarde ali za odstotek manj.
Največ vozil na meji s Hrvaško
Po poročanju STA je cestne mejne prehode prečkalo 18 milijonov tovornih vozil oz. za pet odstotkov več. Največ tovornega prometa, 36 odstotkov, je bilo čez prehode s Hrvaško, sledile so Italija s 27 odstotki, Avstrija s 25 odstotki in Madžarska z 11 odstotki. Največji porast, za 14 odstotkov, so zaznali na prehodih z Italijo, največji upad, za 11 odstotkov, pa na meji z Madžarsko.
Z vlaki je bilo prepeljanih nekaj več kot 18,4 milijona ton blaga ali za štiri odstotke manj kot leta 2023 in opravljenih 4,57 milijona tonskih kilometrov, kar je bilo za odstotek manj. Delež železniškega blagovnega prevoza v skupnem kopenskem blagovnem prevozu je znašal 27,6 odstotka.
V koprskem pristanišču pa so pretovorili skoraj 22 milijonov ton blaga, kar je bilo na letni ravni za tri odstotke več. Razložili so ga skoraj 16 milijonov ton, naložili pa šest milijonov. Največ blaga je bilo v kontejnerjih, pretovorili so ga nekaj več kot devet milijonov ton.
Prve registracije novih osebnih avtomobilov
Delež prvih registracij novih osebnih avtomobilov med vsemi registriranimi osebnimi avtomobili je znašal 4,2 odstotka ali za 0,3 odstotne točke več kot leto prej. Na ravni statističnih regij se je ta stopnja obnavljanja voznega parka osebnih avtomobilov najbolj zvišala v osrednjeslovenski (za 0,6 odstotne točke) in je bila v njej tudi najvišja (6,7-odstotna).
Povprečen prebivalec ima 11,3 leta star avto
Lani je imela Slovenija po podatkih statistikov najvišjo stopnjo motorizacije do zdaj (587 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev), prebivalci pa so vozili povprečno najstarejše avtomobile doslej (11,3 leta). Po najvišji vrednosti obeh kazalnikov je izstopala goriška statistična regija s 657 avtomobili in starostjo 13,1 leta.
Rabljeni osebni avtomobili, ki so bili lani prvič registrirani v Sloveniji, tj. tisti, ki so bili pred tem že registrirani zunaj Slovenije, so bili v povprečju stari 5,8 leta. Od leta 2008 se je njihova povprečna starost ob prvi registraciji v Sloveniji zvišala za 1,2 leta.
