Predsednik ZDA Donald Trump je po rekordnih 43 dneh blokade proračunskih sredstev podpisal zakon, ki začasno ponovno odpira zvezno upravo. Po podatkih ameriških medijev je šlo za najdaljšo prekinitev financiranja v zgodovini ZDA.
Zakon je predstavniški dom potrdil z razmeroma tesnim izidom (222 : 209), senat pa že dan prej. Zvezni uslužbenci, ki so bili med prekinitvijo prisilno doma, se tako vračajo na delo in bodo prejeli plače za nazaj. A težave se nadaljujejo predvsem v letalskem prometu: številni kontrolorji so med blokado poiskali drugo zaposlitev, kar bi lahko po poročanju CNN in Reutersa povzročilo zamude še več dni.
Razlog za krizo je, kot pogosto v ZDA, politični spor. Kongres do 1. oktobra ni potrdil proračuna za leto 2026, zato so republikanci v predstavniškem domu poskusili sprejeti kratkoročno financiranje. Demokrati v senatu so to blokirali, dokler v zakon ne bi vključili podaljšanja zdravstvenih subvencij za revne Američane.
Kompromis v zameno za prepoved odpuščanj
Do dogovora so prišli šele po večdnevnem demokratskem filibustru. Zmerni demokrati so skupaj z vodjo republikanske senatne večine Johnom Thunom dosegli kompromis:
- prepoved odpuščanj zveznih uslužbencev do 30. januarja;
- ponovna zaposlitev vseh, ki so bili odpuščeni po 1. oktobru;
- financiranje bonov za hrano do konca septembra 2026.
Senat je nato odobril začasno podaljšanje financiranja večine agencij do konca januarja, za kmetijstvo in veterane pa celo do oktobra 2026.
A vprašanje zdravstvenih subvencij ostaja. Demokrati imajo le ustno obljubo, da bo senat o tem glasoval decembra. Vodstvo predstavniškega doma takega zagotovila ni dalo, kar je sprožilo nezadovoljstvo demokratskih volivcev.
Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je znova ostro zavrnil zahteve demokratov: “To, kar zahtevajo demokrati, je ropanje davkoplačevalcev v korist zdravstvenih zavarovalnic,” je dejal za ABC.
Brez subvencij bi se zdravstvene premije za več kot 25 milijonov Američanov 1. januarja podvojile, kar pomeni, da bi pri mnogih mesečni strošek poskočil s 500 na več kot 1000 dolarjev.
V ozadju tudi spor glede preiskave napada na Kapitol
Za dodatne napetosti je poskrbel še senat, ki je v zakon vključil določbo, da lahko republikanski senatorji tožijo vlado, če je posebni tožilec Jack Smith dostopal do njihovih telefonskih podatkov med preiskavo napada na Kapitol 6. januarja 2021.
Določilo je razjezilo oba tabora. Johnson je priznal, da bi ga morali odstraniti, a da je imel “preveč dela”. Obljubil je ločeno glasovanje za njegovo črtanje. Demokratski vodja Hakeem Jeffries pa je po glasovanju poudaril, da se boj za zdravstvene subvencije nadaljuje in da je cilj znižati življenjske stroške Američanov.
