V slovenskih vinogradih se širi nevarna in neozdravljiva bolezen vinske trte – zlata trsna rumenica. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za eno največjih groženj sodobnemu vinogradništvu, primerljivo s trtno ušjo, ki je v preteklosti povzročila katastrofalne izgube.
Neozdravljiva bolezen, ki jo prenaša ameriški škržatek
Zlato trsno rumenico povzroča fitoplazma Flavescence dorée, ki se prenaša s sesanjem soka iz okuženih trt na zdrave. Glavni prenašalec bolezni je ameriški škržatek (Scaphoideus titanus), ki se okuži ob prehranjevanju na oboleli trti, nato pa fitoplazmo prenaša naprej. Ker bolezen žuželke ne uniči, so te lahko prenašalci dolgo časa.
Strokovnjaki opažajo, da se pojavljajo tudi novi prenašalci in nove gostiteljske rastline. Med njimi se omenjata vzhodnjaški škržatek in rastline, kot so leska, vrba, srobot ter divja trta.
Prvi znaki bolezni: vihanje listov in propad trt
Zlata trsna rumenica napade predvsem vinsko trto, pri čemer so prvi simptomi jasno vidni: listni robovi se vihajo navzdol, listi se svetijo, rozga ne dozori in ostane zelena ter gumijasta. Trta preneha roditi, pridelek je slabše kakovosti, nato pa rastlina v nekaj letih popolnoma propade. Najbolj občutljive sorte so chardonnay, modra frankinja in pinot, ki lahko odmrejo že v dveh do treh letih po okužbi.
Okužbe predvsem na robovih vinogradov
Kot pojasnjuje Marko Breznik s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, se večina okužb pojavi na robovih vinogradov, ob zaraščenih parcelah, gozdnih robovih in zapuščenih brajdah, kjer se škržatki nemoteno razmnožujejo. »Ker se lahko škržatek okuži le na živi trti, je ključno, da vse okužene rastline čim prej odstranimo. Če ostanejo, tudi več tretiranj proti škržatku ne pomaga,« opozarja Breznik.
Največ okužb je bilo do zdaj zabeleženih v Ljutomeru, Ormožu, srednjih Slovenskih goricah, Lendavi in Halozah, kjer bolezen povzroča 20- do 30-odstotni izpad trt. Tudi Maribor in Slovenska Bistrica sta že zaznala prva žarišča, zato so območja uvrščena med varovalna.
Mile zime omogočajo škržatku daljše obdobje izleganja, kar dodatno spodbuja širjenje bolezni. Odrasle osebke najdemo že od začetka julija do septembra, medtem ko trenutni ukrepi z insekticidi učinkujejo le okoli 50 dni.
Ukrepanje je zakonsko obvezno
Ker zdravljenje zlate trsne rumenice ni mogoče, se vinogradniki lahko zoperstavijo bolezni le s preventivnimi ukrepi. Ti so tudi zakonsko predpisani.
Na okuženih območjih je treba ameriškega škržatka zatirati trikrat letno, v varovalnih območjih pa dva- do trikrat, odvisno od razširjenosti. Enako pomembno je odstranjevanje okuženih trt, ki v vinogradu ne smejo ostajati. »Vinogradniki pogosto trte s simptomi še vedno puščajo v vinogradu, kar je velika napaka. Pri drugih boleznih, kot sta peronospora ali oidij, bi ukrepali takoj, tukaj pa prepogosto čakajo,« opozarja Breznik.
Nova vinogradniška kriza
Zlata trsna rumenica povzroča veliko gospodarsko škodo: izgubo pridelka in s tem dohodka. Strokovnjaki menijo, da je primerjava s trtno ušjo upravičena, saj gre za novo vinogradniško krizo, ki bi lahko dolgoročno ogrozila pridelavo grozdja na nekaterih območjih. Breznik opozarja, da se bolezni ne bomo nikoli povsem znebili, a jo je mogoče omejiti le s skupnim, kolektivnim delovanjem – od profesionalnih vinogradnikov do lastnikov zapuščenih brajd in samorodnic ob hišah. »Če ne bomo ukrepali skupaj, bomo izgubili veliko več kot nekaj trt. Gre za prihodnost slovenskega vinogradništva,« zaključuje strokovnjak.
