Zakonodajno-pravna služba DZ (ZPS) je v obsežnem več kot 50-stranskem mnenju opozorila na številne ustavnopravne in sistemske težave Šutarjevega zakona. Med ključnimi pripombami je izpostavila, da ukrepi v predlogu niso medsebojno povezani, prav tako pa mnogi niso jasno utemeljeni z ustavno dopustnim ciljem javne varnosti.
Pomanjkljiva je tudi obrazložitev, zakaj je zakon sploh nujen. V predlogu je kot razlog naveden le kratek stavek o poslabšani varnostni situaciji v jugovzhodni Sloveniji, vendar pa ZPS opozarja, da zakon ne uvaja ukrepov, usmerjenih prav v ta območja, temveč prinaša splošne rešitve za celotno državo.
Posegi v človekove pravice brez ustrezne podlage
Po mnenju ZPS predlog zakona na več mestih neposredno posega v temeljne pravice in svoboščine, pri tem pa vsi posegi niso utemeljeni z legitimnim in ustavno dovoljenim ciljem. Takšne določbe bi lahko pri presoji padle na ustavnem sodišču.
Še posebej problematični so ukrepi, ki se nanašajo na reševanje romske problematike, ki po oceni ZPS niso nujno povezani z javnovarnostnimi razmerami, zaradi katerih naj bi bil zakon sploh sprejet.
Trajni ukrepi v interventnem zakonu
ZPS opozarja, da predlog ne vsebuje le začasnih, temveč tudi trajne rešitve. Te po vsebini niso interventne narave, zaradi česar je po mnenju službe ogrožena preglednost pravnega sistema in pravna varnost.
Kritični so bili tudi do postopka: roki za mnenja občin so bili skrajšani s 15 na 4 dni, obrazložitve posameznih členov pa označujejo kot “izjemno pomanjkljive”.
Najbolj sporne določbe
Zakonodajno-pravna služba je na več področjih izrazila resne pomisleke. Med drugim:
- brezplačna pravna pomoč – opozorili so, da se zlorabe lahko že zdaj ugotavlja, predlagane spremembe pa so lahko v neskladju s prepovedjo retroaktivnosti;
- spremembe kazenskega postopka – sporne so ureditve izločitve dokazov, možnosti daljšanja pripora ter preverjanja razlogov zanj;
- socialni transferji – predlagane spremembe otroškega dodatka in denarne socialne pomoči odpirajo več ustavnopravnih vprašanj;
- posegi v zasebnost – možnost preventivnega fotografiranja in snemanja na “varnostno tveganih” območjih bi pomenila širok in neselektiven poseg v informacijsko zasebnost nedoločljivega števila ljudi.
ZPS je opozorila tudi, da zakon že zdaj omogoča vstop policistov v stanovanje brez sodne odredbe v izjemnih primerih ter zaseg orožja, zato dodatne rešitve niso ustrezno obrazložene.
Šutarjev zakon tako po mnenju zakonodajno-pravne službe odpira številna pravna, ustavna in postopkovna vprašanja, zaradi česar bo njegova razprava v DZ verjetno zelo burna.
