Fizično stanje nogometašev je ključno za uspeh vsakega kluba, kar s seboj prinaša večno dilemo: hitra vrnitev po poškodbi in tveganje ali dolgotrajna rehabilitacija in popolno okrevanje? O tej zahtevni vlogi, ki se giblje med medicino in pričakovanji kluba, smo se pogovarjali s fizioterapevtom in kondicijskim trenerjem NK Celje, Alenom Jankovičem, ki je z ekipo doživel celo zgodovinski naslov državnega prvaka.
Dve vlogi za en cilj: Od fizioterapije do kondicijske priprave
Naš sogovornik se je NK Celje pridružil konec sezone 2017/2018, kasneje pa prevzel tudi mesto kondicijskega trenerja prve ekipe.
Moja vloga se je tako ves čas dopolnjevala med fizioterapevtom in kondicijskim trenerjem. Danes sem še vedno član strokovnega štaba prve ekipe NK Celje in vesel sem, da smo v najboljšem obdobju klubske zgodovine,
pojasnjuje fizioterapevt.
Odločitev o nastopu: Čigava beseda je zadnja?
Eno izmed najbolj perečih vprašanj v profesionalnem športu je, kdo ima končno avtoriteto pri odločitvi o sposobnosti igralca za nastop po poškodbi.
Odgovor je jasen: odločitev je v domeni zdravnika in medicinske službe.
Vodja zdravniške službe je vselej zadolžen za končno odločitev in celoten proces rehabilitacije. Vloga fizioterapevta je ključna pri oceni stanja.
“Fizioterapevti ter v zadnji fazi rehabilitacije tudi kondicijski trener pa imamo zaradi vsakodnevnega dela z igralci pomembno vlogo pri oceni stanja in pripravljenosti igralca na vrnitev na igrišče,” pojasni.
Fizioterapevti se pri tem ne smejo vmešavati v medicinske postopke, kot je predpisovanje zdravil ali injekcij – to je izključno domena zdravnikov.
“Flikanje” pred tekmo
Vprašanje uporabe protibolečinskih in protivnetnih sredstev (t. i. “flikanje”) pred ključnimi tekmami je občutljivo, saj lahko prikrije resnost poškodbe.
Naš sogovornik poudarja, da se pri uporabi protibolečinskih sredstev vedno ravna po presoji zdravnikov in z ozirom na dolgoročno zdravje: “Na podlagi njihove strokovne presoje se po potrebi uporabijo določena zdravila ali postopki, seveda od primera do primera.”
Vendar se v Celju zavedajo, da dolgoročno uspešnost prinaša le ustrezno zdravljenje in ne hitenje:
V NK Celje vodstvo in trener razumejo, da poškodba potrebuje svoj čas, da se ustrezno zaceli in da se igralec vrne v stanje, ki omogoča kakovosten in varen nastop. Včasih je za to potrebno tudi več časa.
Cilj je igralca vrniti na enako ali boljšo raven kot pred poškodbo, pri čemer se opirajo na objektivne podatke o moči in analizo tekaških parametrov z GPS-sistemi na igrišču.
Ali klubi spremljajo dolgoročno zdravje igralcev?
Eden izmed največjih izzivov v slovenskem nogometu je sistemsko spremljanje dolgoročnega zdravstvenega stanja igralcev, zlasti po “flikanju” manjših poškodb.
Odgovor je: NE, sistemsko to ni urejeno. “Vsak klub ima verjetno svoj sistem beleženja poškodb, nisem pa seznanjen, da bi bilo to na ravni zveze urejeno sistemsko. Verjetno je težava tudi zakonodaja, ki je na tem področju jasna in stroga,” pove Alen.
Na tem področju je po mnenju fizioterapevta največji potencial za izboljšave, ki bi zagotovile bolj celostno in dolgoročno skrb za zdravje nogometašev.
Zaupnost in zaupanje
Fizioterapevt je verjetno oseba v klubu, ki pozna igralčeve zdravstvene podatke v podrobnosti. Zato je zaupnost ključna. Informacija o poškodbi je znotraj strokovnega štaba (trener, vodstvo) podana takoj, ko je stanje jasno, najkasneje pa dve uri pred treningom.
Za konec poudari, da pomemben del rehabilitacije ni le strokovno znanje, saj močno šteje tudi odnos: “V času rehabilitacij kot fizioterepevt preživiš veliko časa s športnikom, zato je poleg znanja fizioterapije morda še bolj pomemben dober medsebojni odnos.”
Na srečo se našemu sogovorniku pri delu z nogometaši še ni zgodilo, da bi moral kdo zaradi poškodbe zaključiti kariero. Kot poudarja, pa je končna odločitev o nadaljevanju ali prekinitvi kariere vedno na strani posameznika.
Preberite še: Koliko Slovenija vlaga v šport?
