V desetih letih so se cene hrane in brezalkoholnih pijač zvišale za kar 50 odstotkov. Samo v zadnjem letu so zrasle za 6,8 odstotka, pri čemer so najbolj poskočile cene govejega mesa in kave, in sicer približno za tretjino.
Kot je ob tednu slovenske hrane poudaril Martin Bajželj s Statističnega urada, so se kruh in žitni izdelki v enem letu podražili za skoraj tri odstotke.
Samooskrba nižja pri pšenici, višja pri nekaterih žitih
Slovenija je lani dosegla 81-odstotno samooskrbo z žiti, kar je ena najvišjih vrednosti v zadnjih dveh desetletjih. A razmere se razlikujejo med posameznimi kulturami: pri koruzi, tritikali ter rži so stopnje visoke, pri navadni pšenici pa samo 62-odstotne.
Podobno nihanje se kaže tudi pri drugih živilih. Cena masla je letos višja za 12 odstotkov, pri čemer je Slovenija lani uvozila več kot 20-krat več masla, kot ga je izvozila. Pri mleku je slika obratna: izvoz stalno presega uvoz, liter svežega mleka pa je oktobra stal 2,3 odstotka več kot leto prej.
Pri medu je samooskrba izjemno nestanovitna. “Količina je močno odvisna od vremena, zato številke med leti zelo nihajo,” je pojasnil Bajželj. Lani je bila samooskrba 51-odstotna, dve leti prej pa zgolj 13-odstotna.
Največje vrzeli: sadje, meso in zelenjava
Lanski pridelek jabolk je bil soliden, in sicer okoli 51.000 ton v intenzivnih nasadih, letošnji naj bi bil podoben. A kljub temu je stopnja samooskrbe s sadjem nizka: 27-odstotna, precej pod nekdanjimi ravnmi izpred skoraj dvajsetih let.
Pri mesu se Slovenija najbolje drži pri govedini in perutnini, kjer so celo presežki. Povsem drugače je pri prašičjem mesu: samooskrba se je od začetka 2000-ih znižala z 80 na 35 odstotkov.
Največje vrzeli pa ostajajo pri zelenjavi. Samooskrba ni v zadnjih 25 letih nikoli presegla 50 odstotkov, lani je znašala le 36 odstotkov. Težave so tudi pri krompirju, kjer se je delež domače pridelave v dveh desetletjih prepolovil, in sicer s 83 na 41 odstotkov.
Več ekoloških kmetij, a struktura se spreminja počasi
V sistem ekološke kontrole je danes vključenih skoraj 4000 kmetij, ki obdelujejo okoli 57.000 hektarjev površin, kar je 2,5-krat več kot pred dvema desetletjema. Kljub temu pa splošne stopnje samooskrbe kažejo, da Slovenija ostaja močno odvisna od uvoza, zlasti pri zelenjavi, sadju in prašičjem mesu, poroča STA.
