Evropa je celina, ki se segreva najhitreje na svetu, napovedi Evropske agencije za okolje (EEA) pa kažejo, da se bodo ekstremni podnebni dogodki samo še poslabšali. Ker več kot 75 % Evropejcev živi v mestih, so ta na prvi bojni črti podnebnih sprememb, ki prinašajo tri glavne grožnje: vročinske valove, poplave in suše.
Zaskrbljujoča statistika
Nova raziskava Eurocities Pulse, ki je analizirala 54 mest v 17 evropskih državah, prinaša zaskrbljujoče ugotovitve – podnebne grožnje se krepijo hitreje, kot se evropske lokalne oblasti lahko prilagodijo.
Kljub temu, da je boj proti podnebnim spremembam že tretje leto zapored glavna prioriteta županov, je pri samem izvajanju prilagoditev opaziti velike vrzeli.
Raziskava je razkrila alarmanten paradox
- Skoraj petina (19 %) evropskih mest nima namenske ekipe za prilagajanje na podnebne spremembe.
- Glavne ovire so pomanjkanje financiranja, omejeno število kadrov in slaba koordinacija med agencijami.
Še posebej zaskrbljujoča je ugotovitev, da 13 % mest ne omejuje gradnje na območjih, ki so nagnjena k poplavam, kar pomeni, da nekatera urbana središča aktivno povečujejo svojo ranljivost.
Župani sicer sprejemajo nujne ukrepe: 80 % mest razvija načrte za odzivanje na podnebne izredne razmere, 78 % pa gradi sisteme za zgodnje opozarjanje prebivalcev. Prav tako 81 % mest razvija predpise za gradnjo, usmerjene v odpornost. Župan Aten, Haris Doukas, opozarja: “Evropska mesta si prizadevajo zaščititi ljudi in infrastrukturo, vendar tega ne morejo storiti sama. Nujno potrebujejo močnejšo in dolgoročno nacionalno in EU podporo, zlasti financiranje in krepitev zmogljivosti.”
