V času vse večje polarizacije in prihajajoče volilne mrzlice smo priča številnim obračunom med političnimi nasprotniki. Trenutno se najostrejši boji odvijajo na družbenih omrežjih, kot so X, Facebook, Instagram in TikTok. Izražanje osebnih mnenj sicer ni kaznivo, a mnogi influencerji, med njimi tudi člani političnih strank, zlasti njihovih podmladkov, svobodo govora izkoriščajo za blatenje drugače mislečih na političnem prizorišču. Da bi ta trend omejila, je vlada pred nekaj meseci sprejela nov medijski zakon.
Veliko manj pozornosti pa je pritegnila Uredba (EU) 2024/900 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju, ki uvaja enotne standarde glede političnega oglaševanja znotraj Evropske unije.
(Ne)sledljivi plakati
Ustvarjanje političnih oglasov s strani podpornikov političnih strank oziroma oseb, ki so s stranko posredno povezane, ni omejeno le na virtualno okolje. Slovenski oglasni panoji so v zadnjem času preplavljeni z nenavadnimi podobami, tako z oblikovnega kot z vsebinskega vidika.
V zadnjem času so najbolj padli v oči beli plakati z rdečimi obrobami in črnim besedilom, za katere je znano, da jih je naročil dr.
Aleš Štrancar, ki trenutno s premierjem dr. Robertom Golobom vodi pravni spor.
V tem članku se nismo odločili spuščati v vsebino plakatov, v njihovo moralnost, resničnost navedb ali vprašanje, kdo ima prav.
Zanima nas predvsem, ali je izobešanje takšnih plakatov sploh zakonito, saj Slovenija uradno še ni vstopila v čas volilne kampanje.
Na Ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da ni posebnih omejitev glede tega, kdo lahko naroči politični oglas, temveč zakonodaja predvsem ureja, kako mora biti oglas označen. Oglaševanje je urejeno v različni področni zakonodaji, npr. v Zakonu o volilni in referendumski kampanji, Zakonu o varstvu potrošnikov, Zakonu o medijih. Slovenska oglaševalska zbornica je sprejela Slovenski oglaševalski kodeks (SOK), ki je nabor načel in pravil, ki jih morajo spoštovati oglaševalci pri snovanju svojih oglasov. O skladnosti oglasov s SOK presoja Oglaševalsko razsodišče. Na ministrstvu opozarjajo tudi na Uredbo (EU) 2024/900 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju (Uredba), ki je začela veljati v začetku oktobra letos.
Uredba določa, da mora biti vsak politični oglas, jasno označen kot politični oglas, z navedbo naročnika in obvestilom o preglednosti, ki je lahko v obliki spletnega naslova ali hitro odzivne kode (QR kode), preko katere morajo biti razvidni vsi predpisani podatki.
Če se oglas nanaša na določene volitve, referenduma ali zakonodajni postopek, mora biti na oglasu to izrecno navedeno. Če so pri prikazovanju spletnega oglasa uporabljene tehnike ciljanja, mora biti na spletnem oglasu naveden tudi ta podatek.
V skladu z Uredbo politično oglaševanje pomeni pripravo, oddajo v razširjanje, promocijo, izdajanje, prikazovanje ali razširjanje sporočila s kakršnimi koli sredstvi, običajno proti plačilu ali prek notranjih dejavnosti:
• s strani političnega akterja ali
• ki lahko vpliva in je zasnovano, da vpliva na izid volitev ali referenduma, volilno vedenje ali zakonodajni ali regulativni postopek na ravni EU, nacionalni ali lokalni ravni.
Varovalke pred vplivi iz tujine
Namen Uredbe je poenotenje pravil o političnem oglaševanju po vseh državah članicah EU in posledično zagotoviti transparentno politično oglaševanje. Preglednost političnega oglaševanja prispeva k temu, da volivci in posamezniki na splošno bolje razumejo, kdaj jim je prikazan politični oglas, v čigavem imenu je bil oglas pripravljen ter kako in zakaj ponudnik storitev oglaševanja nanje cilja, kar jim omogoča bolj ozaveščene odločitve.
Za preprečitev tujega vmešavanja bo tri mesece pred volitvami ali referendumom prepovedano zagotavljanje oglaševalskih storitev sponzorjem iz tretjih držav (izven EU).
