Tudi vas kdaj “stisne” pri srcu, ko vidite, koliko plastičnih vrečk s sadjem in zelenjave kdo prinese iz trgovine? Ali pa vam gre ob topljenju ledenikov kar malo na jok?
Takšne in drugačne psihološke stiske, vezane na podnebne spremembe, danes imenujemo z izrazom podnebna anksioznost. Ob vedno pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkih, ki so neposredna posledica podnebnih sprememb, se med mladimi generacijami po vsem svetu in tudi v Sloveniji krepi ta nov pojav. Več o tem v nadaljevanju s strokovnjaki z NIJZ.
Kaj je podnebna anksioznost in zakaj nastaja?
Podnebna anksioznost je specifična oblika tesnobe, ki se nanaša na čustva, kot so nemoč, jeza, krivda, obup in globoka občutja izgube ob podnebnih spremembah. Raziskovalec podnebne anksioznosti dr. Aleš Oblak v podkastu za RTV SLO pojasnjuje: »Gre za doživljajsko stanje, kjer ljudje kažejo poudarjen strah glede podnebne krize, poudarjen je strah pred koncem človeštva in sočutje do ljudi in živali, katerim ekosistemi propadajo.«
Oblak poudarja, da se podnebna anksioznost od splošne anksiozne motnje razlikuje: »Gre za stabilno čustveno stanje, podobno domotožju, ki se lahko čez čas prelevi v motnjo v duševnem zdravju.«
Razlika med zaskrbljenostjo in anksioznostjo
Strokovnjaki z NIJZ pojasnjujejo, da je pogosto prva faza podnebna zaskrbljenost, ki opisuje ponavljajoče razmišljanje o podnebnih spremembah in njihovih posledicah. Razmišljanje pogosto sremljajo občutki tesnobe ali napetosti. Kot pravijo na NIJZ gre za: “naraven in razumen odziv na zaznano nevarnost.”
Medtem ko je zaskrbljenost pogosto prva stopnja spoprijemanja, se podnebna anksioznost razvije, ko poleg skrbi nastopijo še izrazite čustvene, telesne in vedenjske reakcije. Poleg anksioznosti ljudje pogosto poročajo tudi o strahu, žalosti, obupu, negotovosti, jezi, občutkih krivde in frustracijah.
Prisotnost podnebne anksioznosti med mladimi: Slovenci na tretjem mestu
Čeprav gre za relativno nov pojem, so raziskave že pokazale znatno razširjenost tega pojava zlasti med mlado generacijo.
V presečni študiji, izvedeni med letoma 2020 in 2022 v 11 evropskih državah, je Slovenija po deležu odraslih prebivalcev, ki so izrazili podnebno zaskrbljenost, zasedla tretje mesto (51,3 odstotkov), za Portugalsko (63,7 odstotkov) in Avstrijo (53,2 odstotkov).
Raziskava NIJZ: Zaskrbljenost med mladimi v Sloveniji
V Sloveniji se je podnebna zaskrbljenost že izkazala kot povezana z anksioznostjo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v raziskavi SI-PANDA 2024/2025, v katero so vključili lestvico podnebne zaskrbljenosti (Climate Change Worry Scale – CCWS), preveril stopnjo zaskrbljenosti med odraslimi (18–74 let).
Povezava z duševnim in telesnim zdravjem
Stopnja zaskrbljenosti: Povprečna ocena zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb je znašala 22,9 (na lestvici z razponom od 10 do 50). To kaže na zmerno raven zaskrbljenosti med mladimi. Zanimiv podatek je, da so mladi z vsaj eno kronično boleznijo so dosegli višjo povprečno oceno (25,5) kot mladi brez kroničnih bolezni (21,7).
Mladi, pri katerih je bilo zaznano tveganje za anksiozno motnjo, so dosegli bistveno višjo povprečno oceno zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb (27,8) v primerjavi s tistimi brez tveganja (21,7).
Na NIJZ tako pojasnjujejo: “Rezultati nakazujejo, da je zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb tesno povezana z obstoječimi težavami na področju telesnega in duševnega zdravja.”
Aktivirati je potrebno vse generacije
Podnebnih sprememb kot grožnje ne zaznavajo le mladi, ampak tudi starejše generacije, pri čemer – glede na ugotovitve presečne raziskave – ne moremo izključiti možnosti, da ta zaskrbljenost negativno vpliva na duševno blagostanje starejših posameznikov.
Kaj pa preventiva? NIJZ poudarja veliko smiselnost javnozdravstvenih ukrepov, ki se osredotočijo na opolnomočenje ranljivih skupin. Med drugim z izvajanjem medgeneracijskih okoljskih dejavnosti in vključujočim delovanjem v skupnosti. Kot poudarjajo strokovnjaki NIJZ, lahko:
krepitev podnebne pismenosti, spodbujanje okoljske samozmožnosti ter vključevanje duševnozdravstvene podpore v podnebno komuniciranje pomembno pripomorejo k zmanjšanju psihološke stiske in hkrati krepijo odpornost celotne družbe.
Ko se posameznik vključi v prookoljske dejavnosti, si povrne občutek nadzora in zmanjša občutek nemoči. Aktivizem se tako izrazi kot zdrava obramba pred tesnobo, usmerjena v reševanje problema namesto v pasivnost.
Preberite še: Evropa se pregreva
