S porastom spletnega nakupovanja in trenutne nakupovalne mrzlice črnega petka raste tudi število lažnih trgovin, ki se na prvi pogled zdijo popolnoma legitimne. Od “neverjetnih popustov” do popolnoma slovenskih domen, kontaktov in celo navidez “slovenskih” fotografij, lažne spletne trgovine kar vabijo k nakupu ugodnih oblačil, tehnike in drugih stvari. A ko potrošnik odda naročilo, denar izgine, paketov ni nikjer, včasih pa pridejo tudi ponarejeni ali povsem drugačni izdelki.
V nadaljevanju objavljamo seznam slovenskih spletnih trgovin, za katere obstajajo prijave potrošnikov in opozorila, da gre za goljufive ponudnike.
Kako delujejo lažne spletne trgovine?
Lažne spletne trgovine so danes veliko bolj izpopolnjene kot pred leti. Večina jih namreč uporablja slovenske domene in prevedena besedila, ukradene kontaktne podatke ali izmišljene naslove podjetij, fotografije iz priznanih trgovin, popuste, ki so nerealno visoki (50–80 %) ter agresivne oglase na Facebooku, Instagramu ali TikToku.
Njihov cilj je preprost: pridobiti plačilo, pogosto izključno vnaprej, nato pa izginiti ali poslati blago s Kitajske, ki ni niti približno podobno obljubljenemu.
Tukaj je seznam lažnih spletnih trgovin v Sloveniji, kot jih navaja Siol:
- spletna stran, ki se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke Nike: https://www.nike-slovenija.si/
- spletna stran, ki se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke Timberland: https://www.timberlandslovenia.com/
- spletna stran, ki se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke Air Jordan: https://www.ajordanslovenija.com/
- spletna stran, ki se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke The North Face: https://www.tnfoutletslovenija.vip/
- spletna stran, ki se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke Adidas: https://www.adidaseuslovenija.com/
- spletna stran, ki se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke Merrell: https://www.merrelslovenija.com/
- spletna stran, ki se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke Puma: https://www.pumaslovenia.top/
- spletna stran, ki se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke La Sportiva: https://www.ultraraptorslovenija.com/
- spletna stran, ki se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke Salomon: https://www.salomoslovenija.top/
- spletna stran, ki se izdaja za uradno trgovino blagovne znamke Calzedonia: https://www.kopalkesicalzeb.net/
Najpogostejši znaki, da je spletna trgovina lažna
1. Predobro, da bi bilo res
Popusti v višini 70–90 %, še posebej na priljubljenih blagovnih znamkah, so skoraj vedno rdeča zastavica. Lažne trgovine ciljajo prav na impulziven nakup.
2. Nič kontaktov ali pa so sumljivi
Če trgovina ne omogoča klica preko telefonske številke, nima jasnega slovenskega naslova podjetja in/ali veljavnega e-naslova, je to zelo slab znak. Veliko prevarantskih trgovin uporablja generične elektronske naslove ali kitajske kontakte, ki pa so skriti na dnu strani.
3. Samo plačilo vnaprej
Zakon v Sloveniji določa, da mora trgovec ponuditi vsaj eno varno obliko plačila, ki omogoča ugovor v primeru težav. Trgovine, ki vztrajajo izključno na plačilu s kartico ali PayPalom (in brez možnosti povračila), so pogosto tvegane.
4. Čudne ali slabo prevedene politike vračil
Če imajo pogoje poslovanja brez slovenskega TRR-ja, brez davčne številke, brez podatkov o vračilih in zelo očitno prevedene z Googlovim prevajalnikom, potem gre skoraj zagotovo za trgovino, ki se poskuša prikazati kot slovenska, a to ni.
5. Manjkajo ocene ali pa so vse preveč “popolne”
Ponarejene ocene so velik trend, zato preverite naslednje:
- ali so ocene resnične (ime, datum, vsebina);
- ali se besedilo pojavlja na več drugih straneh;
- ali so ocene objavljene samo na strani trgovca (in nikjer drugje).
6. Domeno lahko preverimo v dveh sekundah
Na spletni strani whois.domaintools.com preverite:
- kdaj je domena registrirana (sumljivo: v zadnjih tednih);
- kje je registrirana (pogosto zunaj EU);
- kdo je lastnik (pogosto skrito ali registrirano na Kitajskem).
Kaj storiti, če ste kupili pri lažni trgovini?
Če potrošnik ugotovi, da je bil ogoljufan, naj:
1. takoj kontaktira svojo banko in zahteva povratno transakcijo (chargeback);
2. zbere vse dokaze (slike, e-maile, potrdila);
3. prijavi trgovino na Tržni inšpektorat RS;
4. opozori druge potrošnike na spletu.
Zakaj se lažne slovenske trgovine množijo?
Glavni razlog je preprost: Facebook in Instagram oglasi zelo poceni dosežejo veliko število ljudi, kar prevarantom omogoča, da vsako sezono ustvarijo novo trgovino. Dane trgovine izginejo v nekaj tednih, nato se pojavi ista trgovina pod drugo domeno z istimi fotografijami. Poleg tega večina potrošnikov zaupa spletnim trgovinam s slovenskimi domenami (.si), kar prevaranti s pridom izkoriščajo.
