Zaradi vojne v Ukrajini, ameriških carin in novih vladnih zakonov se po novem letu obetajo številne spremembe. V tem članku predstavljamo najpomembnejše.
V kakšni gospodarski kondiciji je Slovenija?
Iz Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj so nam sporočili naslednje:
V vseh osrednjih scenarijih domačih in tujih institucij so gospodarski obeti za leto 2026 pozitivni. Po šibkejših izvoznih gibanjih letos naj bi gospodarska aktivnost v Sloveniji prihodnje leto pospešila z 0,8 % na 2,1 %. To je jesenska napoved za leto 2025.
Ključna predpostavka je okrevanje tujega povpraševanja, kar že nakazujejo izboljšani kazalniki gospodarske klime in napovedi rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah. Višja bo rast izvoza in investicij, zlasti v izvozno usmerjene kapacitete ter gradbene in stanovanjske projekte.
Dohodki prebivalstva naj bi rasli hitreje od inflacije, kar bo spodbudilo nadaljnjo rast zasebne potrošnje. Državna potrošnja bo nekoliko višja zaradi uvajanja novih pravic v dolgotrajni oskrbi.
Inflacija, ki se letos giblje malo pod 3 %, bo zaradi višjih cen hrane nekoliko višja, prihodnje leto pa naj bi se znižala proti 2,3 %. Najhitreje naj bi še vedno rasle cene hrane in nekaterih storitev, a nekoliko počasneje kot letos.
Na trg dela vplivajo demografski dejavniki: kljub najvišji zaposlenosti v zgodovini se skupna zaposlenost prihodnje leto ne bo bistveno povečevala, pri čemer bo večina novega zaposlovanja pripadla tujim državljanom.
Vse napovedi spremlja velika negotovost, saj spremembe svetovnega trgovinskega reda in geopolitična tveganja vplivajo na slovensko gospodarstvo.
Zaostrovanje konfliktov, predvsem na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, bi lahko zvišalo cene energentov, hrane in prevoza ter motilo dobavne verige.
Kljub temu osrednji in najverjetnejši scenarij za leto 2026, ob predpostavki relativno stabilnih globalnih razmer, ostaja optimističen.
Kakšna bo minimalna plača?
Glede dviga minimalne plače so nam iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sporočili, da se bo višina minimalne plače dvignila v skladu z zakonom o minimalni plači:
“[…] minimalna plača (se) uskladi enkrat letno, najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin (dec./dec.), upoštevajo pa se tudi drugi zakonski kriteriji, ki so gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Nov znesek minimalne plače določi minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji najkasneje do 31. januarja tekočega leta in velja za delo, opravljeno od 1. januarja naprej. Višina uskladitev v tem trenutku tako še ni znana.”
Kakšna bo višina pokojnin po novem letu?
Iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam posredovali informacijo, da je v noveli Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) predvidena nova formula za usklajevanje:
“[…]noveli Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) je predvidena nova formula za usklajevanje[…]”
Ta prinaša uskladitve za plače in nadomestila po formuli: 50 % rasti bruto plače med januarjem in decembrom preteklega leta ter 50 % prispevka dviga cen življenjskih potrebščin v istem obdobju.
“[…]Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti. Odstotek uskladitve na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije ugotovi in objavi Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Odstotek uskladitve je znan v drugi polovici meseca februarja. Napoved, za koliko se bo realno povečala povprečna pokojnina, bi bila v tem trenutku preuranjena.”
Kakšne bodo spremembe na področju dohodnine?
Glede na podatke Ministrstva za finance leto 2026 na področju dohodnine prinaša naslednje spremembe:
-
Prišlo bo do uskladitve dohodninske lestvice in davčnih olajšav v višini 75 % rasti povprečne mesečne plače v Sloveniji za junij 2025 glede na junij 2024. To bo pozitivno vplivalo na neto plače.
-
Spremembe se nanašajo tudi na obdavčitev zavezancev, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Poudariti je treba, da še ni nujno, da bo sprememba dokončna, saj je bil ob času prejema odgovora možen odložilni veto Državnega sveta. Odgovore Ministrstva za finance smo prejeli 17. 11. 2025.
-
1. marca 2026 bo prišlo do uskladitve obveznega zdravstvenega prispevka, ki ga trenutno plačujemo v višini 37,17 €. Prispevek se uskladi enkrat letno glede na rast bruto plače.
“[…]Višino obveznega zdravstvenega prispevka določi minister, pristojen za zdravje, najkasneje v februarju.”
Novosti za samozaposlene in podjetnike
Iz Ministrstva za finance so nam glede novosti, ki bodo vplivale na samozaposlene in podjetnike po novem letu, poslali naslednje podatke:
-
Prihodkovni pogoj za vstop v sistem polnih normirancev se bo dvignil z 60.000 evrov na 120.000 evrov, za t. i. popoldance pa s 30.000 evrov na 50.000 evrov.
-
Zvišal se bo tudi prihodkovni pogoj povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema:
“[…]na 120.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. polni normiranec, na 50.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. popoldanec, in na 85.000 evrov za vse ostale zavezance […]”
-
Spremenil se bo prehod iz obdavčitve z enotno davčno stopnjo na progresivno stopnjo 20 in 25 % nad določeno davčno osnovo:
“[…]prehod na višjo stopnjo pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 120.000 pri t. i. polnih normirancih, ter pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 50.000 evrov pri t. i. popoldancih […]”
-
Novosti bodo deležni tudi pogoji za obravnavo davčnega leta, kar zajema:
“[…]začetka opravljanja dejavnosti pri presojanju pogojev za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov (upoštevajo se tudi prihodki, doseženi v prvem letu poslovanja) ter vzpostavitev petletnega obdobja za ponovni vstop v sistem.”
