Odločitev ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti v neskladju z ustavo, je sprožila plaz odzivov tako v politiki kot v zdravstveni stroki. Sodniki so soglasno presodili, da popolna prepoved dodatnega dela zdravstvenih delavcev pri čistih zasebnikih prekomerno posega v ustavno pravico do svobodne izbire zaposlitve. Do odprave protiustavnosti se zato znova uporablja prejšnja ureditev, državni zbor pa ima za popravek leto dni časa.
Ministrica: cilji zakona so bili pravilni
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel poudarja, da odločitve ustavnega sodišča ne razume kot nezaupnico sebi ali vladi. Po njenih besedah je sodišče pritrdilo, da so bili cilji novele, tj. krepitev javne zdravstvene službe, legitimni in ustavno dopustni. Ocenjuje, da je šlo pri razveljavljenem delu zakona predvsem za vprašanje sorazmernosti izbranih ukrepov. Od vodstev javnih zdravstvenih zavodov pričakuje odgovorno ravnanje pri izdajanju soglasij za dodatno delo zdravnikov.
Ustavno sodišče je namreč zapisalo, da krepitev javnega zdravstva ni le dopustna, temveč ustavno zahtevana, a hkrati ugotovilo, da popolna prepoved dodatnega dela ni nujna. Po oceni sodnikov bi bilo mogoče enak cilj doseči tudi z milejšimi ukrepi, saj že obstoječa zakonodaja omogoča nadzor nad tem, da dodatno delo ne poteka na škodo javnega sistema.
Levica in SD: razmejitev ostaja nujna
Sokoordinator Levice Luka Mesec odločitev obžaluje, a poudarja, da to še ne pomeni, da je razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom sama po sebi neustavna. Po njegovem prepričanju je problem v tem, da zakonodajalcu ni uspelo dovolj trdno utemeljiti izbrane rešitve. V Levici vztrajajo, da mora javno zdravstvo ostati zaščiteno pred izčrpavanjem s strani zasebnega sektorja. Mesec opozarja, da so se prav zaradi zdaj razveljavljene prepovedi nekateri zdravniki odpovedali zasebnim praksam in okrepili delo v javnem sektorju, zato odločitev po njegovih besedah pomeni korak nazaj. Vlado poziva, naj protiustavnost odpravi še pred volitvami.
Podobno stališče zavzemajo v SD, kjer poudarjajo, da je jasno razmejevanje med javnim in zasebnim zdravstvom še vedno ključno. Ob tem priznavajo, da gre za občutljivo vprašanje, ki zahteva dialog, tehtne rešitve in sodelovanje vseh deležnikov. Javna zdravstvena služba mora po njihovem mnenju ostati temelj dostopnosti in kakovosti, zasebni sektor pa lahko deluje le znotraj jasnih pravil.
Opozicija: padec osrednje reforme
Na desni strani političnega prostora je ton bistveno ostrejši. Predsednik NSi Jernej Vrtovec meni, da je odločitev ustavnega sodišča potrditev njihovih opozoril, da je vlado pri urejanju zdravstva vodil predvsem ideološki boj proti zdravnikom, ne pa skrb za bolnike. Po njegovih besedah je z razsodbo padel temelj zdravstvene reforme, posledice pa so že vidne v odhodih kadra in daljšanju čakalnih dob. V NSi zagovarjajo uporabo vseh razpoložljivih zmogljivosti v zdravstvu, storitve pa naj financira ZZZS iz obveznih prispevkov.
Še dlje gre predsednik Demokratov Anže Logar, ki ocenjuje, da je osrednji reformni projekt vlade dokončno propadel. Po njegovem mnenju je šlo pri zakonu za politični in ideološki projekt, ne za vsebinsko reformo. Vlado poziva, naj nemudoma zagotovi jasno izvajanje stare ureditve in se vzdrži novih interventnih zakonov. Ministrici sicer ne očita osebne odgovornosti, a meni, da bi morala reformo prepustiti naslednji vladi.
V SDS se na odločitev uradno še niso odzvali, vodja poslanske skupine Jelka Godec pa je namignila, da jih po naslednjih volitvah čaka veliko dela.
Svoboda obžaluje odločitev ustavnega sodišča
V Gibanju Svoboda obžalujejo odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, a poudarjajo, da ta ne ogroža zdravstvene reforme. Po besedah poslanke Tamare Kozlovič odločitev ne pomeni “nobene drame”, saj razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom ureja več drugih določb zakona, ki za zdaj ostajajo v veljavi.
Kot pomemben dosežek izpostavljajo, da je ustavno sodišče pritrdilo stališču zakonodajalca, da delo zdravstvenih delavcev prek s.p. ni ustrezna oblika izvajanja zdravstvenih storitev, ter s tem podprlo cilj vračanja zdravnikov v redna delovna razmerja in krepitve javnega zdravstvenega sistema. Sodišče je po njihovih besedah potrdilo tudi usmeritev v večjo odgovornost vodstev javnih zdravstvenih zavodov.
V Svobodi zavračajo ocene, da bi šlo za nezaupnico vladi ali ministrstvu za zdravje, saj je sodišče potrdilo namen zakona in mu v delu pritrdilo. Odločitev bodo spoštovali, neustavnost pa nameravajo odpraviti, predvidoma po volitvah. Ustavno sodišče je DZ naložilo, da protiustavnost odpravi v enem letu, do takrat pa velja prejšnja ureditev.
Stroka in sindikati: diskriminatoren člen je odpravljen
Odločitev ustavnega sodišča so z zadovoljstvom sprejeli v Zdravniški zbornici Slovenije. Predsednica Bojana Beović poudarja, da je bil razveljavljen člen, ki je zdravnike postavljal v diskriminatoren in neustaven položaj. Po njenih besedah je sodišče pritrdilo opozorilom stroke, da gre za nesorazmeren ukrep in da imajo javni zavodi že zdaj na voljo dovolj mehanizmov za nadzor nad dodatnim delom zaposlenih. Prepričana je, da bo odločitev preprečila nadaljnje odhode zdravnikov iz javnega sistema in poslabševanje dostopnosti zdravstvenih storitev.
Odločitev pozdravlja tudi sindikat Fides, kjer poudarjajo, da prepoved dodatnega dela ni okrepila javnega zdravstva, temveč je posegla v ustavne pravice zdravstvenih delavcev in poslabšala kadrovske razmere. V sindikatu pričakujejo, da bo državni zbor pri pripravi novih rešitev tokrat upošteval stroko in se izognil ponavljanju istih napak.
Kaj sledi?
Ustavno sodišče je določilo, da se do odprave protiustavnosti uporablja prejšnja ureditev, razveljavljena pa je tudi prehodna določba o časovni omejitvi soglasij za dodatno delo. Državni zbor ima zdaj leto dni časa, da pripravi novo zakonsko rešitev, razprava o razmerju med javnim in zasebnim zdravstvom pa se s tem znova vrača v središče političnega in strokovnega dogajanja.
