Kdo je bila Ivana Orleanska?
Ivana Orleanska (angleško Joan of Arc), znana tudi kot The Maid of Orléans ali v francoščini Jeanne d’Arc, je ena najbolj izjemnih osebnosti srednjeveške Evrope in francoske zgodovine. Rodila se je okoli leta 1412 v majhnem kraju Domrémy na severovzhodu Francije, ki je takrat ležal na meji med Francoskim kraljestvom in Vojvodino Burgundijo. Bila je hči kmeta Jacquesa d’Arc in Isabelle Romée, ki sta skrbela za preprosto, a pobožno družino. Ivana je odraščala v času relativnega miru v svojem rojstnem kraju, a je doživela tudi vpade sovražnikov.
To je bil čas dolgotrajnega konflikta med Francijo in Anglijo, poznanega kot Stoletna vojna.
Čeprav ni imela formalne izobrazbe in ni znala brati ali pisati, je Ivana pridobila vsakdanje kmečko znanje in globoko versko vzgojo. Skozi svoje življenje je postala simbol francoskega naroda in eden izmed najbolj prepoznavnih likov v evropski zgodovini.
Božji klic
Pri približno 13 letih naj bi Ivana začela doživljati mistična videnja in sliša glasove, ki jih je pripisovala božanskim bitjem: svetemu Mihaelu, svetnici Katarini in svetnici Margareti. Po njenem pričevanju so ji ti glasovi naročali, naj pomaga Franciji osvoboditi se angleške zasedbe in podpreti legitimnega francoskega prestolonaslednika, pozneje kralja Karla VII.
Angleži so tedaj zasedali Pariz, pa tudi Reims, kjer so tradicionalno kronali francoske kralje, zato Karel VII. ni imel ustrezne legitimnosti.
Takšna vizija je Ivano gnala naprej kljub skeptikom. Njena trdna vera in predanost poslanstvu sta jo opremili z neomajnim pogumom, ki bo kasneje preoblikoval potek vojne in zgodovino Francije.
Srečanje s kraljem Francije
Ko je bila stara okoli 17 let, se je odločila, da bo svojemu poslanstvu sledila bolj zavzeto. Potovala je do mesta Vaucouleurs in od tam do Chinona, kjer se je predstavila prestolonasledniku Karlu VII. Sprva je bil kralj skeptičen, vendar so jo nekateri cerkveni svetniki in dostojanstveniki preizkusili, preden je dobila dovoljenje za vojaško vodstvo.
Ivana je dokazala svojo pozornost in pogum tako, da je med množico dvorjanov prepoznala Karla, kar je okrepilo prepričanje, da je res poslana z božjim namenom.
To srečanje je bilo ključno za njen prihodnji vpliv na francosko vojsko.
Osvoboditev Orleansa
Najpomembnejši trenutek v njenem življenju je bila osvoboditev Orleansa leta 1429. Mesto je bilo oblegano s strani angleških sil, Francozi pa so bili v izjemno težkem položaju.
Ivana je prišla v mesto z zastavo in osebno navdihovala vojake.
Pod njenim vodstvom so Francozi premagali Angleže in pridobili nadzor nad utrdbami okoli mesta. Ta zmaga ni bila le vojaška; dvignila je moralni duh francoskih sil in omogočila kronanje Karla VII. v Reimsu, kar je utrdilo legitimnost njegove oblasti.
V ujetništvu
Kljub uspehu je bila Ivana leta 1430 ujeta pri Compiègnu s strani Burgundcev, ki so jo prodali Angležem. Ti so jo predali cerkvenemu sodnemu senatu, ki jo je obtožil heretičnih dejanj, med drugim oblačenja v moška oblačila in trditev o božanskih glasovih.
Sojenje je bilo politično motivirano in je služilo oslabljenju francoskega upora proti Angležem.
Ivana je kljub pritisku ostala zvesta svoji veri in prepričanjem, kar jo je postavilo kot simbol odpora.
Smrt na grmadi
Po nepravičnem sojenju je bila 30. maja 1431 obsodena na smrt in zažgana na grmadi v Rouenu, stara približno 19 let. Njena smrt je postala simbol poguma in predanosti.
Leta 1456 je sodba razveljavljena, Ivana pa je bila kasneje kanonizirana leta 1920, s čimer je postala svetnica Katoliške cerkve in eden najbolj prepoznavnih simbolov francoskega naroda.
